APDEJT.si

Po anketi Mediane za POP TV se je podpora vladi Roberta Goloba povečala na dobrih 35 odstotkov, kar je najvišja podpora v zadnjih desetih mesecih. Več kot polovica vprašanih vlade ne podpira, narašča pa tudi delež neopredeljenih. Med strankami še naprej vodi SDS.

Švicarji so se na referendumu s tesno večino odločili za uvedbo elektronskih osebnih izkaznic, ki bodo omogočale digitalno identifikacijo za različne storitve, kot je odprtje bančnega računa na spletu. Prav tako so podprli reformo davka na nepremičnine.

Britanski laburisti so v Liverpoolu začeli letno konferenco, na kateri si bo premier Keir Starmer prizadeval prepričati strankarske kolege, da jih lahko popelje v boj proti vzponu skrajno desne stranke Reform UK, ki jo vodi Nigel Farage. Starmer je prihajajoče soočenje s Farageem označil za ključnega pomena.

V kraju Otok v občini Metlika je potekala spominska slovesnost Vranov let, posvečena 81. obletnici osvoboditve zavezniških vojnih ujetnikov. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade Robert Golob. Kljub temu se pojavljajo kritike, da vlada ni storila dovolj za Belo krajino.

Prihodnji teden se bodo poslanci na odboru Državnega zbora za obrambo seznanili z ustanovitvijo družbe Dovos, ki bo podpirala razvoj obrambe in varnosti z naložbami v slovenska podjetja. Poleg tega bodo na matičnih delovnih telesih obravnavali priporočila SDS za reševanje stanovanjske problematike in sofinanciranje.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku obtožil zahodne politike hujskanja k vojni. Poudaril je, da Moskva ne načrtuje vojne z Zahodom, vendar bo odločno odgovorila na morebitno agresijo proti Rusiji. Lavrov je zavrnil namigovanja, da bi Rusija načrtovala napad na Nato ali države Evropske unije.

Po desetih letih so bile proti Iranu ponovno uvedene sankcije Združenih narodov, ki ciljajo na posameznike in podjetja, vpletene v jedrski program, ter vključujejo prepovedi trgovanja. Sankcije med drugim zajemajo prepoved potovanja za številne iranske posameznike, zamrznitev njihovega premoženja in prepoved trgovanja z orožjem ter prodaje blaga, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za jedrski program. Iransko zunanje ministrstvo je sankcije obsodilo kot neutemeljene in nezakonite ter napovedalo odločen odziv Irana.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku ostro kritiziral Izrael. Obtožil ga je, da želi "razstreliti celoten Bližnji vzhod". Lavrov je obsodil tudi pozive k priključitvi zasedenega Zahodnega brega in dejal, da Izrael izsiljuje zahodne države glede iranskega jedrskega programa.

V Berlinu in Düsseldorfu se je zbralo več deset tisoč protestnikov, ki nasprotujejo izraelski vojaški akciji v Gazi. Organizatorji so napovedali, da pričakujejo še večjo udeležbo do večera.

V Berlinu se je zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so pozivali k ustavitvi vojne med Izraelom in Hamasom. Organizatorji so protest označili za največji propalestinski shod v Nemčiji doslej. Protestniki so zahtevali sankcije proti Izraelu, priznanje Palestine in konec vojne. V Združenem kraljestvu so aretirali propalestinske aktiviste pred konferenco laburistov.

Po napovedi britanskega premierja Keira Starmerja o uvedbi obveznih digitalnih osebnih izkaznic je bila sprožena peticija, ki nasprotuje temu ukrepu. Do danes jo je podpisalo že več kot 1,5 milijona ljudi.

Ameriška igralka in producentka Jennifer Lawrence je na mednarodnem filmskem festivalu v San Sebastianu prejela nagrado donostia za življenjsko delo. Med novinarsko konferenco je vojno na območju Gaze označila za genocid in opozorila na normalizacijo te situacije.

V Mariboru sta dopoldne potekala dva shoda, na katerih so se zbrali zagovorniki in nasprotniki pravice do splava. Na "Pohodu za življenje" so udeleženci podpirali "življenje od spočetja do naravne smrti", medtem ko so se na "Shodu za dostojno življenje" zavzemali za družbo, ki zagotavlja reproduktivne pravice, socialno infrastrukturo in zdravstveno oskrbo.

Na slavnostni akademiji v Celju ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne in vrnitve ukradenih otrok v domovino je Milan Kučan pozval k razmisleku o prihodnosti človeštva in opozoril, da ne smemo sprejeti vojne kot načina življenja. Poudaril je tudi pomembnost razmisleka pred prihajajočimi volitvami.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je med obiskom v Clevelandu poudarila pomembno vlogo slovenske skupnosti v Ohiu pri ohranjanju slovenske dediščine in krepitvi vezi med Slovenijo in Združenimi državami Amerike. Obisk se je začel s srečanjem z generalno konzulko Suzano Češarek, slovenski skupnosti pa je podelila tudi posebno priznanje.

Skupščina novomeške farmacevtske družbe Krka je na julijski seji imenovala Sanjo Savič, širši javnosti neznano osebnost, za članico nadzornega sveta. Predlog za njeno imenovanje je podal Slovenski državni holding (SDH), ki ga vodi Žiga Debeljak, kader povezan z Zoranom Jankovićem in Robertom Golobom. Imenovanje je sprožilo vprašanja o nepotizmu.

Jani Prednik, vodja poslanske skupine Socialnih demokratov (SD), je v oddaji 24ur.com izjavil, da je bil dohodninski zakon prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše dober in ga v SD ne bi razveljavili. Izpostavil je, da je podobno nedavno povedal tudi predsednik stranke Matjaž Han. Članek na portalu Moja Dolenjska pa opozarja na primer, kjer naj bi zaposlenim vzeli več tisoč evrov neto plače.

Združene države Amerike so napovedale preklic vizuma kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, potem ko se je udeležil propalestinskega protesta v New Yorku in pozval ameriške vojake, naj ne upoštevajo ukazov predsednika Donalda Trumpa. Petro naj bi že zapustil ZDA. Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da so se za ta ukrep odločili zaradi njegovih dejanj med obiskom New Yorka, kjer se je udeležil zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je ob robu 80. zasedanja Generalne skupščine ZN izjavil, da administracija Donalda Trumpa ni bila iskrena v jedrskih pogajanjih z Iranom. Varnostni svet ZN je zavrnil predlog resolucije o odlogu ponovne uvedbe sankcij proti Iranu.

Pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami v Moldaviji je proevropska predsednica Maia Sandu ponovno opozorila na močno rusko vmešavanje. V intervjuju za nemško televizijo ZDF je izrazila zaskrbljenost glede ozemeljske celovitosti in neodvisnosti države zaradi pritiska Moskve.