APDEJT.si

Zunanja ministrica Tanja Fajon je na srečanju neformalne ministrske mreže za Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v New Yorku pozvala Združene države Amerike k odpravi sankcij proti sodnikom in drugim uslužbencem ICC, med katerimi je tudi Slovenka Beti Hohler.

Vlada je razrešila Milana Brgleza s funkcije državnega sekretarja na Ministrstvu za pravosodje. Brglez, ki je to funkcijo opravljal od julija lani, je poleti napovedal vrnitev na Fakulteto za družbene vede z oktobrom. Gašper Blažič v članku na Demokracija.si navaja, da naj bi Brglez čakal na Hanovo glavo.

Vladajoča koalicija (Svoboda, SD in Levica) je na seji vlade odobrila 1,2 milijona evrov za delovanje palestinske uprave v letu 2025. Hkrati pa se pojavljajo kritike, zakaj sredstva niso namenjena za zdravljenje štirih otrok z redkimi boleznimi v Združenih državah Amerike. Načrt predvideva, da bo palestinska uprava v prihodnjih šestih mesecih prejela 20...

Nemški kancler Friedrich Merz je predlagal, da bi približno 140 milijard evrov zamrznjenih ruskih sredstev v Evropi uporabili za sprostitev brezobrestnega posojila Evropske unije Ukrajini. Po predlogu naj bi Ukrajina posojilo vrnila, ko bi Rusija to omogočila.

Evropska ljudska stranka (EPP) je sprožila notranjo preiskavo proti srbski Srbski napredni stranki (SNS) zaradi suma povezav z Rusijo in dogajanja v Srbiji. EPP je začela pregled članstva Vučićeve stranke v največji evropski politični skupini.

Vlada je v načrt razvojnih programov za obdobje 2025–2028 uvrstila projekt nadgradnje in vzdrževanja informacijskih sistemov Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris). Za ta namen je predvidenih 1,1 milijona evrov, ki bodo namenjeni razvoju, nadgradnji, vzdrževanju in integraciji.

Vlada se je seznanila z analizo plač v javnem sektorju za leto 2024. Analiza kaže, da je povprečna bruto plača v javnem sektorju znašala 2586 evrov, kar je štiri odstotke več kot leta 2023, ko je znašala 2487 evrov. Povečala se je tudi masa bruto plač, deloma zaradi višjih izplačil dodatkov in delovne uspešnosti. Povprečno mesečno število zaposlenih se je povečalo za 1,2 odstotka.

Poslanska skupina SDS je v državni zbor vložila predlog sprememb Zakona o prevozih v cestnem prometu. Cilj predloga je omogočiti nove oblike prevoza potnikov, vključno z naročanjem prevozov preko spletnih platform in mobilnih aplikacij. Predlog zakona naj bi odpravljal administrativne ovire za taksi prevoze in omogočal najem vozil z voznikom, s tem pa bi omogočili prevoze s taksijem in aplikacijami po vnaprej znani ceni.

Zavod Gostoljubnost slovenskih domov je izrazil razočaranje nad ponovno potrditvijo novega zakona o gostinstvu. Trdijo, da bo zakon večini ponudnikov kratkoročnih nastanitev onemogočil nadaljnje delo in da ni skladen z ustavo niti s pravnim redom Evropske unije. Zaradi tega napovedujejo ustavno presojo zakona.

Kitajski predsednik Ši Džinping je napovedal, da bo Kitajska do leta 2035 povečala delež obnovljivih virov v svoji energijski mešanici na več kot 30 odstotkov in zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za do deset odstotkov. Evropska unija je izrazila razočaranje nad temi cilji, saj meni, da niso dovolj ambiciozni.

Razlika med povprečno slovensko in hrvaško neto plačo se je julija zmanjšala na manj kot deset odstotkov, medtem ko je razlika v bruto plači skoraj 26-odstotna. Na Hrvaškem je povprečna neto plača za julij znašala 1437 evrov, v Sloveniji pa 1577 evrov.

Minister za delo Luka Mesec meni, da je pobuda za referendum o pokojninski reformi usmerjena proti družbeni koaliciji. Delavska koalicija, ki jo sestavlja več kot 25 sindikatov in civilnodružbenih organizacij, je v Državni zbor vložila pobudo za referendum o pokojninski reformi s skoraj 10.000 podpisi. Mesec opozarja, da so v ozadju zasebni interesi.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je ostro kritizirala napoved premierja Roberta Goloba o obvezni božičnici, češ da je to le 'bombonček pred volitvami'. Predlagajo raje razbremenitev stroškov plač in ohranitev postopnega dvigovanja splošne davčne olajšave. V zbornici celo grozijo z državljansko nepokorščino. Janez Janša se je na to odzval z dvo-minutnim video posnetkom.

Ameriški predsednik Donald Trump je po obisku na sedežu Združenih narodov v New Yorku zahteval preiskavo incidentov, ki so se zgodili med njegovim nastopom. Trump je prepričan, da je šlo za "trojno sabotažo", saj so se pojavile težave s tekočimi stopnicami, teleprompterjem in ozvočenjem. Združeni narodi so dogodke označili za nezgode.

Bela hiša je opozorila zvezne agencije v Združenih državah Amerike, naj se pripravijo na množična odpuščanja prihodnji teden, če bo prišlo do prekinitve financiranja vlade. Kongres ima čas do 30. septembra, da potrdi zakon o podaljšanju financiranja dela agencij.

V Bosni in Hercegovini so se začele prijave za predčasne volitve za predsednika Republike Srbske, ki bodo potekale 23. novembra. Parlament entitete je sprva pozival k bojkotu volitev, vendar je od te odločitve odstopil. Predsedniške pristojnosti je prejšnji teden prevzel podpredsednik entitete.

Približno devet mesecev po padcu režima Bašarja al Asada se je v Sirijo vrnilo okoli milijon beguncev. Poleg tega se je od decembra lani na svoje domove vrnilo še dodatnih 1,8 milijona ljudi, je sporočil Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR).

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump in njegova žena Melania sta med obiskom Združenih narodov v New Yorku doživela neprijeten pripetljaj. Tekoče stopnice, po katerih sta se spuščala, so se nenadoma ustavile, kar je sprožilo ugibanja. Melania Trump se je na to odzvala hitro in se peš povzpela na vrh, sledil pa ji je tudi Donald Trump. Po poročanju demokracija.si naj bi Trumpu kasneje odpovedal tudi teleprompter.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je v zahodnem krilu Bele hiše, v galeriji s portreti vseh nekdanjih predsednikov ZDA, na mestu, ki je rezervirano za portret Joeja Bidna, obesil sliko avtomatskega kemičnega svinčnika, ki se uporablja za podpisovanje dokumentov. S tem je Trump očitno želel izzvati svojega naslednika.

Državni zbor je soglasno sprejel novelo zakona o gospodarskih družbah, ki podjetjem omogoča dveletni zamik pri poročanju o trajnostnosti. Ta ukrep je skladen z evropsko direktivo, namenjeno pomoči podjetjem v zaostrenih gospodarskih pogojih.