APDEJT.si

Evropska unija je uvedla prepoved uvoza ruskega utekočinjenega plina, medtem ko so ZDA sankcionirale dve največji ruski naftni družbi zaradi nadaljevanja vojne v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Zelenski je pozdravil nove sankcije EU in ZDA kot zelo pomembne.

V Bratislavi je izbruhnil požar v naftni rafineriji, ki pripada madžarski skupini MOL in predeluje rusko nafto, ki se uvaža po naftovodu "Družba". To je že tretji požar v evropskih rafinerijah ta teden, ki predelujejo rusko nafto. Pred tem je do eksplozije prišlo v romunskem mestu Ploiesti v rafineriji Petrotel-Lukoil.

Turško državno vojaško podjetje KME je podpisalo sporazum o izgradnji prve tovarne streliva na Kosovu. Tovarna naj bi imela proizvodno kapaciteto 20 milijonov kosov streliva na leto. Projekt naj bi okrepil obrambne zmogljivosti Kosova in poglobil gospodarsko sodelovanje med Turčijo in Kosovom.

Rusija je ponovno napadla Ukrajino z droni in raketami, pri čemer je bila tarča predvsem energetska infrastruktura. Napadi so terjali najmanj šest življenj in prizadeli tudi vrtec. Zaradi povečanega števila napadov ukrajinskih dronov bo Rusija angažirala vojaške rezerviste za zaščito civilne infrastrukture, kot so rafinerije.

Ameriški podjetnik in milijarder Elon Musk je napovedal, da bodo v prihodnosti umetna inteligenca in roboti nadomestili vsa človeška delovna mesta, s čimer bo delo postalo stvar izbire in ne potrebe. Musk je to izjavil na svojem profilu na družbenem omrežju X, pri čemer je primerjal situacijo s pridelavo lastne zelenjave, kar bo postalo vir zadovoljstva. Njegova izjava sovpada z novico, da Amazon načrtuje zamenjavo 600.000 zaposlenih z roboti do leta 2033.

Ukrajina in Švedska sta podpisali pismo o nameri za razvoj zračnih zmogljivosti, kar bi lahko vodilo v nakup do 150 švedskih lovcev Gripen. Predvideni dobavni rok je približno tri leta. Ukrajina bo kupila letala najnovejše različice Jas 39 Gripen.

V Banjaluki je potekal poslovni forum "Srbija-Srpska", na katerem je sodelovalo več kot 100 gospodarstvenikov iz Srbije in Republike Srbske. Podpredsednica srbske vlade in ministrica za gospodarstvo Adrijana Mesarović je poudarila, da je cilj foruma povezovanje podjetnikov in odprava administrativnih ovir. Mesarovićeva je obiskala tudi livarno v Laktašima in izpostavila, da jo gospodarski rezultati Republike Srbske veselijo enako kot rezultati Srbije, kar kaže na zaupanje investitorjev v poslovno okolje Srpske. Med forumom sta bila podpisana tudi dva sporazuma z Republiko Srbsko za okrepitev sodelovanja.

Predsednik Aleksandar Vučić je v Beogradu podelil rešitve o dodelitvi nepovratnih sredstev 46 podjetnicam s podeželja v okviru programa podpore za razvoj podjetništva. Skupna podpora znaša 100 milijonov dinarjev.

Javna komunalna podjetja v Beogradu imajo trenutno 19 milijard dinarjev dolga do dobaviteljev, kar po besedah Nikole Jovanovića, direktorja Centra za lokalno samoupravo, predstavlja neslavni rekord in nevzdržno situacijo za zasebni sektor. Od tega zneska je 11 milijard dinarjev v roku.

Srbska skupščina je glasovala o vseh 48 točkah dnevnega reda prve seje jesenskega zasedanja. Sprejet je bil predlog zakona o legalizaciji z 139 glasovi in spremembe zakona o posebnih postopkih za realizacijo Ekspa.

Srbska narodna banka je objavila, da je uradni srednji tečaj dinarja za evro danes 117,2127 dinarjev, kar je le majhna sprememba v primerjavi s torkom. Dinar bo glede na evro ostal nespremenjen v primerjavi s prejšnjim mesecem, medtem ko bo na letni ravni nižji za 0,1 odstotka, od začetka leta pa za 0,2 odstotka.

EU je sprejela 19. sveženj sankcij proti Rusiji, namenjen zmanjšanju prihodkov od nafte in plina. Ukrajinski predsednik Zelenski je pozdravil nove sankcije in jih označil za zelo pomembne, saj meni, da so močno sporočilo Rusiji. Poudaril je tudi potrebo po hitri odločitvi glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja, pri čemer bi Kijev del sredstev uporabil za nakup orožja.

EU se je pripravljala na odobritev velikega posojila za Ukrajino z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja, medtem ko je Trump omahal glede mirovnih prizadevanj. Trump je zatrdil, da je sam odpovedal načrtovano srečanje z ruskim predsednikom Putinom. Rusija je izvedla jedrske vaje, ki so bile načrtovane vnaprej, vendar so sovpadale z odpovedjo srečanja med Trumpom in Putinom.

Ukrajinski parlament je odobril rebalans proračuna, ki povečuje obrambni proračun za 7,7 milijarde dolarjev. Hkrati so podaljšali vojno stanje in splošno mobilizacijo do februarja 2026. Skoraj dve tretjini letošnjega proračuna države sta namenjeni vojski.

V rafineriji Dunav na Madžarskem, ki je v lasti družbe MOL, je izbruhnil požar v obratu za predelavo surove nafte. Požar je bil lokaliziran, vzrok pa še ni znan, preiskava poteka. Iz družbe MOL so sporočili, da ni dokazov o zunanji sabotaži in da postopoma ponovno začenjajo z delovanjem obratov. Agencija Reuters poroča, da bi požar lahko vplival na oskrbo Srbije z gorivom.

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) je v Beogradu odprl svoj prvi Community Hub. Ta bo služil kot osrednja točka za povezovanje znanosti, gospodarstva in inovatorjev v Srbiji, s ciljem približati državljanom priložnosti, ki jih ponuja Evropska unija za razvoj start-up podjetij.

Nekdanji ambasador v Londonu, Vladeta Janković, je za N1 dejal, da prodaja Naftne industrije Srbije (NIS) "ni nikakršna usodna napaka, kot jo predstavlja Vučićeva propaganda" in da za krizo obstaja rešitev. Jankovićeve izjave ponujajo alternativen pogled na prodajo NIS in nakazujejo, da obstajajo možnosti za rešitev trenutne situacije.

Na Zahodnem Balkanu bo v mesecu dni na voljo nov digitalni asistent za investicije, imenovan WB6 Opportunity. Trenutno je v beta verziji in bo dostopen na spletnih straneh vseh gospodarskih zbornic v regiji. Marko Čadež, predsednik Gospodarske zbornice, je napovedal, da bo to prvi klepetalni robot, ki bo deloval na regionalni ravni.

Ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da je policija po nesreči avtobusa podjetja "Sirmiumbus" iz Sremske Mitrovice, v kateri so umrli trije potniki, pri nadzoru podjetja odkrila 67 prekrškov.

Svetovna banka ocenjuje, da bi stroški obnove Sirije po 13 letih vojne lahko presegli 216 milijard dolarjev. Uničenje obsega tako materialno škodo kot tudi gospodarske izgube zaradi konflikta.