APDEJT.si

Ob tretji obletnici eksplozij na plinovodih Severni tok 1 in 2 je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Marija Zaharova, izrazila globoko zaskrbljenost zaradi pomanjkanja napredka v preiskavi tega incidenta. Zaharova je poudarila, da je napad škodoval interesom številnih držav, a kljub temu preiskava ne napreduje.

Srbska davčna uprava je opozorila davčne zavezance na poskuse prevar, ki potekajo preko elektronske pošte. Prevaranti pošiljajo sporočila z lažnimi prilogami, ki naj bi jih poslala davčna uprava Republike Srbije, v zvezi s posodobitvijo bančnih podatkov za vračilo davka. Uporabnikom svetujejo, da ne odpirajo prilog in ne sledijo navodilom v sporočilu, da bi zaščitili svoje podatke.

Madžarski minister za zunanje zadeve Peter Szijjártó je obtožil Hrvaško, da izkorišča krizne razmere in zaračunava "vojni davek" na surovo nafto, ki jo dobavljajo Madžarski. Szijjártó je na zasedanju Združenih narodov v New Yorku izjavil, da Hrvaška s tem ustvarja dobiček na račun vojne, ter da vlada ne bo dovolila, da bi pohlep po dobičku ogrozil madžarske ukrepe za zniževanje stroškov.

Aleksandar Vučić je v New Yorku izrazil dvom, da bodo ZDA spremenile odločitev o sankcijah proti Naftni industriji Srbije (NIS), ki naj bi začele veljati 1. oktobra, in napovedal nadaljevanje pogovorov. Poudaril je, da so bili pogovori o NIS-u pomembnejši od sprejema pri ameriškem predsedniku. Opozoril je tudi, da Srbija ne sme biti poligon za delovanje različnih služb, s čimer je komentiral paravojaški kamp.

Srbska vlada je sprejela predlog zakona o posebnih pogojih za evidentiranje in vpis pravic na nepremičninah. Zakon naj bi reševal dolgoletni problem neknjiženih in nezakonito zgrajenih objektov. Cilj je, da se čim več objektov vpiše na dejanske lastnike. Republiški geodetski zavod je objavil brošuro z vsemi podrobnostmi o zakonu.

Ministrstvo za gospodarstvo Srbije bo v ponedeljek razpisalo natečaj za podporo ženskemu podjetništvu. Podpredsednica vlade in ministrica za gospodarstvo Adrijana Mesarović je pozvala vse podjetnice, da se prijavijo. Ministrstvo bo sofinanciralo naložbe do 1,5 milijona dinarjev.

Vlada Federacije Bosne in Hercegovine je, na predlog Federalnega ministrstva za energijo, rudarstvo in industrijo, odobrila 3,5 milijona KM za povezovanje delovne dobe delavcem. S tem želijo zaščititi delavce in ohraniti njihovo dostojanstvo.

Britanska vlada je napovedala uvedbo digitalnih osebnih izkaznic za državljane in rezidente Velike Britanije. Cilj te poteze je boj proti ilegalnemu delu v državi. Digitalne osebne izkaznice naj bi olajšale preverjanje identitete in s tem otežile zaposlovanje oseb, ki nimajo ustreznih dovoljenj za delo.

Grčija je Moldaviji izročila vplivnega oligarha in nekdanjega politika Vladimirja Plahotniuca, ki je obtožen vpletenosti v krajo približno milijarde ameriških dolarjev. Plahotniuc, ki ga v Moldaviji označujejo za 'državnega sovražnika številka 1', je bil iz Aten prepeljan v Kišinjev in odveden v pripor. Izročitev se je zgodila v občutljivem trenutku pred zgodovinskimi volitvami v Moldaviji.

Srbska Komisija za zaščito konkurence je odobrila prevzem podjetja Mondo INC, izdajatelja Kurirja, s strani Telekoma Srbija. Informacija, ki jo je potrdila komisija za Raskrikavanje, še ni javno dostopna na njihovi spletni strani. Razlog za zamudo objave naj bi bili 'procesni pogoji', vključno z zaščito podatkov. Mondo INC je trenutno v lasti poslovneža Igorja Žeželja.

Minister za finance Srbije, Siniša Mali, je izjavil, da sankcije ZDA proti Naftni industriji Srbije (NIS) niso dobra novica, a zagotavlja, da bo država storila vse, da ohrani energetsko stabilnost države. Poudaril je, da država ne bo dovolila, da bi se kdorkoli igral z energetsko stabilnostjo Srbije, in obljublja, da si bodo prizadevali rešiti problem.

Kopredsednik Zeleno-levega fronta (ZLF) Radomir Lazović je izjavil, da so sankcije, ki jih bodo ZDA uvedle proti Naftni industriji Srbije (NIS) s 1. oktobrom, "krah zunanje politike" Srbije. Lazović je to izjavil v povezavi z izmenami zakona, Negotinom in študenti. Opozoril je, da mora Srbija izbrati strateško smer.

Predsednik ZDA Donald Trump je napovedal uvedbo novih carin, ki bodo lahko dosegle tudi 100 odstotkov za zdravila. Ukrep bo prizadel tudi kamione in pohištvo, proizvedeno izven ZDA. Carine na zdravila naj bi začele veljati 1. oktobra.

V Srbiji so bile objavljene nove cene goriva, ki veljajo od danes, 15. ure, do 3. oktobra. Liter evrodizla bo stal največ 195 dinarjev, liter bencina evropremijum BMB pa 181 dinarjev. Prejšnji teden je bila cena evrodizla prav tako 195 dinarjev.

Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, ki formalno odobrava prodajo ameriškega dela TikToka ameriškim in globalnim investitorjem. S tem bo upravljanje TikToka prešlo pod nadzor ameriških podjetij.

Srbska vlada je sprejela spremembe in dopolnitve Uredbe o energetsko ogroženem kupcu, ki bodo zagotovile olajšave za socialno ogrožena gospodinjstva v prihajajoči ogrevalni sezoni. Olajšave so razširjene na upokojence z minimalnimi pokojninami, borce in vojaške invalide. Gospodinjstva lahko dobijo tudi popust v višini 1.500 dinarjev.

Na srečanju Srednjeevropske pobude v New Yorku je bilo govora o posodobitvi železniške povezave med Trstom in Beogradom. Ta pobuda je ključnega pomena za celotno regijo, saj bo posodobila železniški promet med Trstom in Beogradom ter železniški mejni prehod med Srbijo in Hrvaško.

Pavle Grbović, predsednik gibanja Svobodnih državljanov (PSG), je izjavil, da ameriške sankcije proti Naftni industriji Srbije (NIS), ki začnejo veljati 1. oktobra, niso presenečenje, temveč neposredna posledica politike srbske vlade, ki se vztrajno izogiba usklajevanju s skupno zunanjo in varnostno politiko Evropske unije. Po mnenju Grbovića je to posledica politike izolacije in dodvoravanja Moskvi.

Vladimir Putin se je v Moskvi sestal z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom in beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom. Z Lukašenkom sta se osredotočila na varnost Zvezne države in novo belorusko jedrsko elektrarno. Putin je ponovil, da je politična stabilnost ključnega pomena za uspeh Rusije.

Nove carine, ki jih je napovedal Donald Trump, bodo prizadele nemška farmacevtska podjetja, ki veliko izvažajo v ZDA, in bi lahko povzročile pomanjkanje nekaterih zdravil v Nemčiji. Carine, ki znašajo 100 % na uvoz zdravil v ZDA, bodo začele veljati 1. oktobra in bodo imele resne posledice za nemško zdravstveno oskrbo in globalne dobavne verige.