APDEJT.si

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da je Izrael pripravljen takoj sprejeti vse talce, ki jih bo izpustil Hamas. Hamas je Izraelu potrdil, da ima 20 živih talcev in jih je pripravljen izpustiti, kot je bilo sprva načrtovano.

Donald Trump ni nakazal, da bi ZDA Ukrajini dobavile rakete Tomahawk, ampak je pozval obe strani k dogovoru. Hkrati je Kremelj sporočil, da je bila Budimpešta izbrana za potencialno prizorišče srečanja med Trumpom in Putinom, ker naj bi madžarski premier Viktor Orban bil primeren posrednik. Josep Borrell je izjavil, da imata Trump in Putin pakt, ZDA pa naj bi ga vsiljevale Zelenskemu. Po telefonskem pogovoru s Putinom je Trump ponovno spremenil stališče glede dobave orožja Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval zaveznike v "koaliciji voljnih", da okrepijo ukrajinske zmogljivosti orožja dolgega dosega, s čimer naj bi pritisnili na Rusijo za pogajanja o končanju vojne. Hkrati pa ukrajinska prostovoljka Marija Berlinska opozarja, da ukrajinska fronta razpada in da lahko Oružane sile Ukrajine izgubijo ključna mesta, kot so Pokrovsk, Pavlograd, Volnjansk, Zaporožje, Dnjepropetrovsk, Sumi in Harkov. Zelenski se je v Londonu zahvalil evropskim voditeljem za podporo in poudaril, da Rusija izkorišča mraz kot orožje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v intervjuju izrazil prepričanje, da se mu ni treba bati Donalda Trumpa, pri čemer je poudaril, da ima z Združenimi državami Amerike dobre odnose. Izrazil je zaskrbljenost, da se nekateri zahodni voditelji bojijo vrnitve Trumpa na svetovno sceno. Obenem ni izključil možnosti ruskega napada na druge evropske države.

Nekdanji generalni sekretar zveze NATO, Jens Stoltenberg, je izjavil, da bi povečanje vojaške pomoči Ukrajini lahko vplivalo na odločitve ruskega predsednika Vladimirja Putina in ga pripeljalo do pogajalske mize. Stoltenberg je tudi poudaril, da NATO ne želi tvegati vojne z Rusijo zaradi Ukrajine in da je zavrnitev zahteve Volodimirja Zelenskega po prepovedi preletov nad Ukrajino bila pravilna odločitev, saj bi to lahko sprožilo tretjo svetovno vojno.

Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost, da se pridruži morebitnemu srečanju med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, če bo prejel povabilo. Medtem so se pojavila poročila o ruskih prizadevanjih za diskreditacijo Ukrajincev na Poljskem.

Madžarski zunanji minister Peter Sijarto je izrazil zaskrbljenost glede varnostnih razmer v baltski regiji. Opozoril je, da je območje najbolj izpostavljeno tveganju neposrednega vojaškega konflikta med Natom in Rusijo.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je obtožila zahodne države, da načrtujejo sabotažo v jedrski elektrarni Zaporožje, s ciljem, da bi za to okrivili Rusijo. Po navedbah Rusije naj bi Zahod nameraval izvesti napad na elektrarno.

V obsežnem ruskem napadu z droni in raketami na Kijev je umrlo štiri ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil požare in poškodoval stanovanjske zgradbe v več okrožjih prestolnice.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponovno opozoril, da Rusija povečuje proizvodnjo vojaške opreme, kar kaže na pripravo na obsežen vojni spopad v Evropi med letoma 2029 in 2030. To po njegovem mnenju dokazuje, da Rusija ne namerava končati vojne v Ukrajini.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Moskva še ni prejela pojasnil od ZDA glede izjav Donalda Trumpa o morebitni obnovitvi jedrskih poskusov. Lavrov je potrdil, da je predsednik Vladimir Putin izdal ukaz za pripravo predlogov za morebitno testiranje jedrskega orožja, pri čemer so zadolžena ministrstva za zunanje zadeve in obrambo, obveščevalne službe ter civilne agencije. Javnost bo obveščena o rezultatih.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da je Rusija pripravljena na obsežno mednarodno sodelovanje v boju proti kibernetskemu kriminalu. Ocenil je, da digitalni zločini predstavljajo eno najresnejših globalnih groženj sodobnega časa, in poudaril zgodovinski pomen podpisa Konvencije ZN o boju proti kibernetskemu kriminalu.

Ukrajinska vojska se spopada s pomanjkanjem vojakov in povečanim številom dezerterjev, kar povzroča težave pri zagotavljanju zadostne obrambe na celotni frontni liniji. Zaradi tega naj bi nekatere dele fronte varovali le droni. Ruske sile so medtem zavzele večji del Kupjanska, strateško pomembnega mesta v Harkovski oblasti.

Poljski premier Donald Tusk je v intervjuju za "The Sunday Times" izrazil zaskrbljenost, da bi vojna v Ukrajini lahko trajala desetletje, čeprav je Ukrajina pripravljena na boj še dve do tri leta. Opozoril je Evropo, naj ne živi v "sladki iluziji" varnosti in pozval k večji odločnosti, saj imajo Rusi veliko prednost – pripravljeni so se boriti.

Donald Trump je pojasnil, da je odpoved srečanja z Vladimirjem Putinom posledica nesoglasij glede prekinitve ognja na trenutni frontni liniji v Ukrajini, ki jo Moskva zavrača. Volodimir Zelenski je izrazil podporo Trumpovemu predlogu o ustavitvi bojev na trenutnih linijah, kar je označil za dober kompromis.

Vladimir Putin je sporočil, da je Rusija uspešno preizkusila novo jedrsko križarsko raketo in se približuje njeni namestitvi v arzenalu oboroženih sil. Po Putinovih besedah naj bi raketa dosegla katero koli tarčo na svetu.

Poročajo, da so diverzanti pripravljali atentat na sekretarja Sveta za varnost Ruske federacije, Sergeja Šojguja. Imena visokega uradnika, ki naj bi bil tarča napada, pred tem niso razkrili. Varnostne sile so preprečile izvedbo atentata.

Posebni odposlanec Vladimirja Putina, Kiril Dmitrijev, je med pogovori v ZDA poudaril, da je rešitev konflikta v Ukrajini možna le z odpravo njegovih temeljnih vzrokov. Rusija je obsodila poskuse spodkopavanja konstruktivnega dialoga z ZDA. Na pogovore je prinesel čokoladne bombone s Putinovimi citati, med drugim tudi citat "Ruske meje se nikjer ne končajo".

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da se ne boji Donalda Trumpa, s katerim ima "normalen", "posloven" in "konstruktiven" odnos. Ob tem je opozoril, da bi Rusija lahko odprla novo fronto proti drugi evropski državi, kar je del širšega "hibridnega vojnega stanja Moskve proti Evropi". Zelenski je napovedal, da bodo ruski napadi v Evropi vse pogostejši, kot so vdori dronov, kibernetski napadi in organiziranje nezakonitih migracij na meji Belorusije z Evropsko unijo.

Nekdanji generalni sekretar zveze NATO, Anders Fog Rasmusen, je posvaril, da Ukrajini grozi »večna vojna« in postopno izgubljanje ozemlja, če Evropa ne bo znatno povečala pritiska na Rusijo. Rasmusen je v intervjuju dejal, da bi pritisk na Rusijo moral vključevati tudi napotitev vojakov in večjo podporo.