APDEJT.si

Minister za obrambo ZDA, Pit Hegset, je med srečanjem obrambnih ministrov Nata v Bruslju izjavil, da evropski voditelji pošiljajo jasno sporočilo Rusiji, da je čas za končanje vojne v Ukrajini. Poudaril je, da bo 'ognjena moč' prišla v Ukrajino zahvaljujoč nakupu ameriškega orožja s strani evropskih držav, vendar pa ni jasno, ali bo to vključevalo ameriške rakete Tomahawk. Hegset je tudi izrazil prepričanje, da bo pod vodstvom Trumpa in v sodelovanju z evropskimi zavezniki vojna v Ukrajini končana.

Izraelski zračni napadi so ponovno prizadeli Sano, jemensko prestolnico, pri čemer je bilo ubitih najmanj šest ljudi, 86 pa ranjenih. Napadi so sledili izstrelitvi rakete s kasetnim strelivom s strani Houthijev proti Izraelu. Netanyahu je izjavil, da bo Izrael odločno odgovoril na vse napade.

Ameriški predsednik Donald Trump je zaostril sankcije proti ruskim naftnim družbam, kot sta Rosneft in Lukoil, zaradi nezadovoljstva s počasnim napredkom pri končanju vojne v Ukrajini. Srečanje s Putinom v Budimpešti je bilo odpovedano. Kljub pričakovanju, da bodo sankcije zmanjšale ruske prihodke od nafte, Putin ostaja neomajen in poudarja, da se Rusija ne bo uklonila pritisku. Kitajska in Indija naj bi zmanjšali uvoz ruske nafte. Bela hiša sporoča, da Trump želi od Putina dejanja in ne le besed.

Po ruskem testiranju jedrske rakete Burevestnik je Donald Trump kritiziral Vladimirja Putina in zatrdil, da ima ZDA orožje, ki je še bolj grozljivo in bližje ruskim obalam. Trump je okrepil pritisk z naftnimi sankcijami, zaradi katerih naj bi Putin že čutil bolečino. Medtem so strokovnjaki opozorili na pomanjkljivosti novega ruskega orožja, ki naj bi bilo 20-krat močnejše od bombe, odvržene na Hirošimo.

V Volgogradski oblasti v Rusiji je v napadu z dronom umrl 48-letni civilist, je sporočil guverner Andrej Bočarov. Medtem je ruska zračna obramba ponoči sestrelila 75 dronov.

Francija bo jutri obeležila deseto obletnico terorističnih napadov v Parizu, v katerih je bilo ubitih 132 ljudi, več kot 400 pa ranjenih. Spominske slovesnosti bodo potekale po vsej državi.

Ukrajinski parlament je odobril rebalans proračuna, ki povečuje obrambni proračun za 7,7 milijarde dolarjev. Hkrati so podaljšali vojno stanje in splošno mobilizacijo do februarja 2026. Skoraj dve tretjini letošnjega proračuna države sta namenjeni vojski.

Članki opozarjajo na morebitno povečanje ruske agresije v Evropi. Institut za študij vojne (ISW) svari, da bi prekinitev ognja v Ukrajini omogočila Vladimirju Putinu, da hitreje ogrozi NATO, kot pričakujejo evropski voditelji. Rusija naj bi imela načrte za širitev konflikta izven Ukrajine. Kljub temu generalni sekretar Nata, Mark Rutte, pomirja evropsko javnost, saj je vojaška moč Nata "neskončno" večja od ruske. Ruski vojaški strokovnjak Aleksej Leonkov pa ocenjuje, da so Natove vojaške vaje protirusko usmerjene.

Ruski raketni in napadi z droni so povzročili izpade električne energije v velikem delu ukrajinske prestolnice Kijev. V jugovzhodni Ukrajini je bil v napadih ubit sedemletni otrok. Ruska vojska je, kot kaže, namerno ciljala na ukrajinsko energetsko infrastrukturo pred zimo.

Kljub razočaranju Ukrajincev nad izidom srečanja Trumpa in Zelenskega, ki ni prineslo odločitve o dobavi raket Tomahawk, ameriška vojska naj bi bila pripravljena na pošiljanje raket Kijevu in čaka le še na ukaz predsednika. Trump je v intervjuju za Fox News dejal, da ZDA ne morejo Ukrajini predati vsega svojega orožja, vendar je omenil možnost prenosa raket.

Ukrajina je hitro okrepila svoje položaje v strateškem vzhodnem mestu Pokrovsk, potem ko je več skupin ruskih vojakov vdrlo v mesto. Po navedbah ukrajinske vojske je Rusija v to območje namestila glavno udarno silo, v mestu pa naj bi bilo okoli 200 ruskih vojakov. Ruske enote naj bi poskušale napredovati.

Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da bo Rusija preučila možnost izvedbe novih jedrskih poskusov po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ruski minister za obrambo Andrej Bjelousov je izjavil, da bi se Rusija morala nemudoma začeti pripravljati na izvedbo jedrskih poskusov v polnem obsegu. Putin je dejal, da je treba Trumpove izjave o jedrskih poskusih jemati resno.

Močno deževje in zemeljski plazovi so v noči na ponedeljek prizadeli italijansko regijo Furlanijo Julijsko krajino, ki meji na Koroško. V eni od občin so se zaradi zemeljskega plazu porušile tri stanovanjske hiše. Dve osebi sta pogrešani.

Administracija Donalda Trumpa je razvila več načrtov za vojaško operacijo proti Venezueli, ki naj bi vključevala celo odstranitev predsednika Nicolasa Madura, poroča New York Times. Ministrstvo za pravosodje naj bi pripravljalo pravno podlago za takšne akcije. Trump naj bi si želel nadzor nad venezuelskimi naftnimi polji, vendar ni želel ogroziti ameriške vojske. Ena od možnosti je vključevala zračne napade na vojaške objekte, ki naj bi bili povezani s tihotapljenjem drog v ZDA. Ministrstvo za pravosodje naj bi Madura in njegove varnostne uradnike obravnavalo kot ključne figure v kartelu Cartel de los Soles.

Ukrajina je potrdila napad na rafinerijo nafte v Saratovu, trdijoč, da je objekt po napadu z brezpilotnimi letali zagorel. Ruska FSB pa je obtožila Kijev načrtovanja ugrabitve ruskega letala. Kremelj je razkril pogoje za končanje vojne v Ukrajini. Ukrajina je uvedla rotacijske izklope električne energije in od IAEA zahteva nujne ukrepe za zaščito kritične infrastrukture. Zelenski je zanikal, da bi prišlo do spora s Trumpom.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil mnenje, da Budimpešta ni primerna lokacija za sestanek o Ukrajini. Madžarski premier Orban je izjavil, da bo kruh pojeftinil s prihodom Putina in Trumpa v Budimpešto. Obstaja tudi možnost, da bi vzhodne članice Nata poskušale sabotirati srečanje med Putinom in Trumpom v Budimpešti.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je izjavil, da država usklajuje svojo vojsko s standardi zveze NATO. To je sporočil ob sprejemu delegacije Severnoatlantskega zavezništva v Bakuju, pri čemer je poudaril, da se bo proces posodabljanja nadaljeval.

V Egiptu so se začela posredna pogajanja med Izraelom in Hamasom, ki temeljijo na načrtu, ki ga podpirajo ZDA, z namenom končati skoraj dveletno vojno v Gazi in na Zahodnem bregu. Obe strani sta načeloma podprli splošna načela načrta in iščeta pojasnila o ključnih podrobnostih.

Vladimir Putin je nadziral načrtovane vaje ruskih strateških jedrskih sil, ki so vključevale izstrelitve raket. Vaje so potekale v času, ko so ZDA napovedale preložitev načrtovanega drugega vrha med Putinom in Trumpom. Rusija se sooča z različnimi težavami, poleg mirovnih pogajanj.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je opozoril, da bi morebitna odločitev ruskega predsednika Vladimirja Putina o mobilizaciji pomenila začetek obsežne vojne. Zelenski meni, da se Putin izogiba mobilizaciji zaradi strahu pred izgubo podpore med ruskim prebivalstvom, vendar bi jo lahko sprožil, ker Rusija potrebuje zmage.