APDEJT.si

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je v Kuala Lumpurju podpisal vrsto sporazumov o trgovini in redkih mineralih s tremi državami jugovzhodne Azije. Cilj sporazumov je diverzifikacija dobavnih verig, potem ko je Kitajska uvedla strožje omejitve izvoza redkih zemeljskih mineralov. Eden od sporazumov, podpisan s premierjem Malezije, zagotavlja Ameriki dostop do redkih mineralov te države.

Miloš Vučević, predsednik SNS, je ponovil, da bo država reagirala na vsakršno nasilje na shodu ob obletnici padca nadstrešnice na železniški postaji v Novem Sadu 1. novembra. Poudaril je, da je od "blokaderjev" oziroma študentskega gibanja odvisno, ali bo do nasilja prišlo.

Stranka argentinskega ultraliberalnega predsednika Javierja Mileija je na vmesnih volitvah v kongres osvojila več kot 40 odstotkov glasov, kar velja za presenetljiv uspeh kljub korupcijskim škandalom in šibkemu gospodarstvu. Milei je zmago označil za čudež, ki mu bo omogočil, da bo končno lahko deloval kot predsednik.

Profesor Filozofske fakultete v Beogradu, Ognjen Radonjić, je v zvezi s preiskavo odgovornosti za padec železniške nadstrešnice v Novem Sadu izjavil, da je enačba Anketne komisije preprosta: "En predsednik plus dva premierja plus trije resorni ministri." Radonjić je poudaril, da je to le vrh ledene gore in da so vključena tudi ministrstva in državno pravobranilstvo.

Kambodža in Tajska sta ob robu 47. vrha ASEAN v Maleziji podpisali skupno izjavo o miru. Tajski zunanji minister Sihasak Phuangketkeow je sporazum označil kot mejnik, ki odraža skupno zavezo obeh držav miru.

Albanski premier Edi Rama je izjavil, da je albanska ministrica za javna naročila, ki jo je ustvarila umetna inteligenca in se imenuje Diela, "noseča" in bo "rodila 83 pomočnikov AI", namenjenih poslancem albanskega parlamenta. Ta nenavadna izjava je pritegnila pozornost javnosti.

ZDA in Kitajska sta dosegle začetni konsenz glede trgovinskega sporazuma pred srečanjem predsednikov. Ameriški finančni minister je izjavil, da je dogovor blizu. Azijske delnice so zabeležile rast zaradi umirjanja napetosti med državama.

Kosovski parlament v nedeljo ni izvolil Albina Kurtija, voditelja gibanja Samoodločba, za premierja. Za njegovo imenovanje je glasovalo 56 poslancev, štirje pa so bili vzdržani. Predsednica parlamenta je dejala, da bo predsednica Kosova Vjosa Osmani morala imenovati novega mandatarja v desetih dneh, kar odpira možnost za ponovitev volitev.

Madžarski minister za zunanje zadeve Peter Sijarto je za Fox News izjavil, da Madžarska upa, da se bosta predsednika Rusije in ZDA, Vladimir Putin in Donald Trump, na koncu sestala v Budimpešti. Sijarto je poudaril, da dobra sodelovanje med ZDA in Rusijo ustreza madžarskim nacionalnim interesom.

Slovaški premier Robert Fico je ponovil, da Slovaška ne bo sodelovala v programih EU za financiranje vojaške pomoči Ukrajini. Kritiziral je sankcije EU proti Rusiji, ker naj bi bolj škodovale evropskemu gospodarstvu kot pa Moskvi. Slovaška je sicer ustavila državno vojaško pomoč Ukrajini že leta 2023, ko je Fico prevzel oblast, a še vedno dovoljuje komercialno prodajo orožja.

Igor Crnadak, vodja poslanske skupine Stranke demokratičnega napredka (PDP) v Narodni skupščini Republike Srbske, je napovedal, da bo glavna novica prihodnjega tedna smena Milorada Dodika s čela Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD). Po Crnadakovih besedah Dodik spominja na otroka v igralnici, ki si je prilastil tujo igračo in je ne želi vrniti.

Kamala Harris je nakazala, da ni "še končala" in da bi se lahko leta 2028 ponovno potegovala za predsedniški položaj. S tem je pustila odprta vrata za svojo tretjo poskusno kandidaturo za Belo hišo, potem ko je že izključila možnost kandidature za guvernerko Kalifornije. V intervjuju za BBC je izrazila pričakovanje, da bo v prihodnjih letih ženska postala predsednica ZDA.

Direktor Urada za Kosovo in Metohijo, Petar Petković, je izjavil, da je Priština glavni vir nestabilnosti na Zahodnem Balkanu. Po njegovih besedah o tem pričajo številni incidenti, usmerjeni proti srbskemu narodu na Kosovu. Petković je dodal, da je "krhki mir" na Kosovu in Metohiji ohranjen izključno zahvaljujoč odgovorni politiki srbskega predsednika Aleksandra Vučića in srbskemu narodu.

Srbska članica predsedništva BiH, Željka Cvijanović, je izrazila željo po prisotnosti ameriških opazovalcev na morebitnih izrednih volitvah v Republiki Srbski. Kot razlog je navedla preprečevanje manipulacij, podobnih tistim, ki jih je domnevno doživel ameriški predsednik na prejšnjih volitvah.

V Banjaluki je 26. oktobra potekala ustanovna skupščina Gibanja "Varna Srpska", ki ga vodijo Draško Stanovuković, Igor Radojičić in Dejan Kojić. Skupščina je bila organizirana v dvorani Borik.

V Kuala Lumpurju sta Kitajska in ZDA začeli nove trgovinske pogovore, namenjene reševanju spora glede carin med državama z največjima gospodarstvima na svetu. Kitajski podpredsednik He Lifeng je prispel v Merdeka 118, drugi najvišji nebotičnik na svetu, kjer potekajo pogovori.

Kanadska provinca Ontario je umaknila sporni oglas, ki kritizira carine, zaradi katerega je Donald Trump prekinil trgovinska pogajanja. Poslovna skupnost v Kanadi pa vse bolj ignorira Trumpove izbruhe.

Skupščina začasnih institucij v Prištini ni izvolila nove vlade, ki jo je predlagal Aljbin Kurti, predsednik gibanja Samoodločba in dosedanji premier v tehničnem mandatu. Kurti ni dobil potrebne večine za oblikovanje vlade.

Ministrica za delo, zaposlovanje, veteranska in socialna vprašanja Milica Đurđević Stamenkovski je prejela orden Zavet Srbije. Priznanje ji je bilo podeljeno na svečani akademiji v Kulturnem centru Čukarica za njeno predanost, razumevanje in podporo borcem, vojnim invalidom in družinam umrlih borcev.

Tonino Picula je poudaril, da mora Črna gora v procesu pogajanj z Evropsko unijo afirmirati svoje, ne pa tuje interese. Opozoril je, da nerešeno vprašanje imovine predstavlja eno od bremen v odnosih med Hrvaško in Črno goro. Prav tako je izpostavil, da bi morali trajno rešiti začasni režim okoli Prevlake, da se mejni spor ne bi prenesel v EU. Picula je tudi pozval k dobri volji glede primera šolskega ladjevja "Jadran". Dodal je, da od vseh držav kandidatk za članstvo v EU samo Črna gora in Albanija napredujeta v pogajanjih z Brusljem.