Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil diplomatske napetosti z napovedmi o prevzemu nadzora nad Grenlandijo, ki jo označuje za prednostno nalogo nacionalne varnosti ZDA. Bela hiša trdi, da je priključitev tega strateškega arktičnega ozemlja nujna za ameriško obrambo, čeprav vojaški strokovnjaki opozarjajo, da Združene države Amerike že desetletja nemoteno uporabljajo vesoljsko opremo in oporišče Pituffik na podlagi obstoječih sporazumov z Dansko. Trumpove izjave so v mednarodni skupnosti naletele na ostre kritike, danska in grenlandska stran pa sta možnosti prodaje kategorično zavrnili. Britanski premier Keir Starmer je v pogovorih z dansko kolegico Mette Frederiksen in ameriškim predsednikom Trumpom ponovil stališče, da Grenlandija ni naprodaj, ter izrazil podporo teritorialni celovitosti danskega kraljestva. Kljub temu Trumpova administracija ne izključuje različnih poti za dosego cilja, nekateri analitiki pa njegove poteze označujejo za strateški blef, ki nima realne vojaške utemeljitve. V ozadju teh prizadevanj so predvsem interesi po nadzoru nad naravnimi viri in strateškimi potmi v Arktiki. Dogajanje predstavlja stopnjevanje retorike, ki se je začela že v začetku leta, ko je Washington Grenlandijo uradno opredelil kot ključno prioriteto. Evropske zaveznice so enotne v obsodbi morebitnih groženj z vojaško silo ali prisilno priključitvijo, saj bi takšne poteze pomenile nevaren precedens v mednarodnih odnosih in zamajale stabilnost znotraj zavezništva NATO. Danska predsednica vlade Frederiksenova je razprave o ameriškem prevzemu označila za absurdne in poudarila avtonomijo otoka.

Varnostne sile so uporabile solzivec in ostro strelivo za razganjanje protestnikov, predvsem v kurdskih regijah Irana. Opozicijske stranke so pozvale k splošni stavki. Protesti so izbruhnili zaradi gospodarskih razmer.

Po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje je število smrtnih žrtev v Gazi preseglo 71.000. V ločenem incidentu je izraelski napad na šotor v južni Gazi zahteval najmanj tri življenja Palestincev. Medtem je po podatkih ZN v letu 2025 na Zahodnem bregu izraelska vojska ubila 240 Palestincev, med njimi 55 otrok, več kot 830 pa je bilo ranjenih v napadih naseljencev. V četrtek je bilo v različnih napadih v Gazi ubitih še sedem Palestincev, vključno s štirimi otroki.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

Sirska vojska je začela obstreljevati kurdska območja v Alepu, potem ko so jih razglasili za zaprta vojaška območja. Vlada je zahtevala, da se kurdski borci umaknejo iz sosesk, ki jih nadzirajo. Do obstreljevanja je prišlo po izteku roka za odhod civilistov. Kurdi si prizadevajo za decentralizirano oblast, kar sirske oblasti zavračajo.

Preiskovalci so ugotovili, da je do streljanja pred cerkvijo Jezusa Kristusa svetih poslednjih dni v Salt Lake Cityju, v katerem sta umrli dve osebi in šest ranjenih, prišlo zaradi spora med ljudmi, ki so se poznali in so bili udeleženci pogreba. Streljanje se je zgodilo med žalno slovesnostjo.

Izraelske vojaške sile so med vdorom v kampus univerze Birzeit na Zahodnem bregu ranile več deset palestinskih študentov in drugih civilistov. Po podatkih Rdečega polmeseca je vojska uporabila pravo strelivo, zvočne granate in solzivec, pri čemer je bilo neposredno s strelnim orožjem ranjenih pet oseb. Izraelska stran je posredovanje opravičevala z navedbami o načrtovanem zbiranju v podporo terorizmu, medtem ko palestinski viri poročajo o brutalnem napadu na študente med njihovimi dejavnostmi. Ranljene so prepeljali v arabsko bolnišnico Istishari v Ramali. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na okupiranem ozemlju, kjer izraelska vojska redno izvaja racije v izobraževalnih ustanovah. Dogodek se je zgodil v času, ko se razmere na Zahodnem bregu dodatno zaostrujejo zaradi nenehnih vojaških vdorov in nasilja judovskih naseljencev, kar potrjujejo tudi nedavni dogodki v Nablusu in drugih mestih. Krvavi obračun na univerzi Birzeit je sprožil ostre obsodbe humanitarnih organizacij, ki opozarjajo na prekomerno uporabo sile proti civilnemu prebivalstvu.

Donald Trump je ponovno zagrozil z zavzetjem Grenlandije od Danske, celo z možnostjo vojaške okupacije. Politični znanstveniki so ga kritizirali zaradi 'obsežnih' posegov v zasebni sektor. Na obletnico napada na Kapitol pa je Trump napadel transspolne osebe. Poudaril je tudi, da potrebuje zmago republikancev na vmesnih volitvah.

Afriška unija je pozvala Izrael k takojšnjemu preklicu priznanja Somalilanda. Ta poziv sledi obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Saarja v Somalilandu, ki ga je Somalija obsodila kot nedovoljen vdor. Afriška unija je izrazila močno obsodbo izraelskega priznanja Somalilanda.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je med uradnim obiskom v Pekingu pritegnil pozornost javnosti, ko je na družbenih omrežjih objavil selfi s kitajskim predsednikom Xijem Jinpingom. Fotografija je bila posneta s pametnim telefonom, ki ga je Lee prejel kot darilo od kitajskega voditelja. Na objavljenih posnetkih sta poleg obeh državnikov vidni tudi njuni soprogi, kar nakazuje na sproščeno diplomatsko vzdušje med srečanjem. Objava je v prvih nekaj urah po objavi dosegla več kot 3.400 deljenj in sprožila val odzivov na spletu. Analitiki dogodek označujejo za primer »mehke diplomacije«, kjer voditelja preko neformalnih dejanj poskušata krepiti bilateralne odnose. Kljub sproščenosti pa je uporaba kitajskega telefona s strani južnokorejskega predsednika sprožila tudi vprašanja o varnostnih protokolih in tehnološki simboliki v luči globalnih geopolitičnih napetosti.

Kljub premirju so izraelski zračni napadi v Gazi terjali dve novi žrtvi, med drugim otroka. Zaradi izraelske blokade in vojne se je palestinski doktor znanosti iz Gaze preusmeril v peko kruha, da bi preživil sebe in svojo družino. Azerbajdžan je sporočil, da ne bo poslal vojakov v mednarodne stabilizacijske sile za palestinsko ozemlje.

V Londonu je v soboto v 97. letu starosti umrla Eva Schloss, preživela žrtev holokavsta in polsestra svetovno znane pismovalke Anne Frank. Schloss, ki se je rodila leta 1929 na Dunaju kot Eva Geiringer, je večino svojega življenja po vojni posvetila izobraževanju o grozotah nacizma in boju proti sovraštvu. Potem ko je leta 1938 po aneksiji Avstrije z družino zbežala v Amsterdam, je tam spoznala Anne Frank, s katero sta postali prijateljici še pred odhodom v skrivanje. Njeno družino so po dveh letih skrivanja v okupirani Nizozemski izdali, nakar so bili deportirani v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Schloss je taborišče preživela, po vojni pa se je njena mati poročila z Ottom Frankom, očetom Anne Frank, ki je bil edini preživeli član svoje družine. Eva Schloss je bila soustanoviteljica sklada Anne Frank Trust UK in je prejela številna priznanja za svoje delo na področju človekovih pravic. Sožalje ob njeni smrti je izrazil tudi britanski kralj Karel III., ki je poudaril njen izjemen pogum in prizadevanja za promocijo prijaznosti ter razumevanja med ljudmi.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti dvema upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo življenje izgubilo 40 ljudi. Preiskovalci so doslej uradno identificirali 24 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov, ter njihove posmrtne ostanke že začeli predajati svojcem. Tragedija je v švicarski javnosti sprožila buren odziv in številna vprašanja o varnostnih standardih v gostinskih lokalih. Preiskava se osredotoča predvsem na sume o blokiranih zasilnih izhodih, odpovedih pri rednih inšpekcijskih pregledih in vstopu mladoletnih oseb v lokal. Javnost zahteva odgovore glede odgovornosti za visoko število žrtev, saj so se pojavili očitki o hudih varnostnih pomanjkljivostih, ki so preprečile varen umik gostov iz gorečega objekta. Švicarske službe za nujno pomoč še naprej izvajajo identifikacijske postopke za preostalih 16 žrtev požara, medtem ko se preiskava o vzrokih za nastanek ognja nadaljuje.

Vrhovno sodišče je zavrnilo prošnje za varščino aktivistov Umarja Khalida in Sharjeela Imama v zvezi z domnevno zaroto v primeru neredov v Delhiju leta 2020. Oče Umarja Khalida, S Q R Ilyas, ni želel komentirati odločitve sodišča. Sodišče je sicer odobrilo varščino petim drugim obtoženim v istem primeru.

Tajska vojska je v torek obtožila kamboške sile kršitve deset dni starega premirja, potem ko je bil v čezmejnem obstreljevanju v provinci Ubon Ratchathani ranjen tajski vojak. Incident se je zgodil po obdobju relativnega zatišja, ki sta ga državi dosegli 27. decembra lani, da bi končali večtedenske spopade. Kamboška stran je navedbe o namernem napadu zavrnila in sporočila, da je šlo za nesrečo oziroma operacijsko napako pri odlaganju odpadkov, ki je sprožila eksplozijo. Spor glede meje med jugovzhodnima sosedama je lani večkrat prerasel v resne vojaške spopade, ki so decembra povzročili več deset žrtev in prisilili približno milijon ljudi na obeh straneh v beg z domov. Tajska stran dogodek še preiskuje, medtem ko diplomatski odnosi ostajajo napeti zaradi dolgotrajnih ozemeljskih nesoglasij, ki so se v preteklosti že sprevrgla v letalske napade in prekinitve diplomatskih stikov.

Faustin-Archange Touadéra je bil ponovno izvoljen za predsednika Srednjeafriške republike, s čimer si je zagotovil tretji mandat po večinski zmagi na predsedniških volitvah prejšnji mesec. Začasni rezultati so to potrdili, kljub temu da je glavna opozicijska koalicija volitve bojkotirala. Touadéra je znan kot eden izmed najbližjih zaveznikov Rusije v Afriki.

Teuta Hoxha, aktivistka skupine Palestine Action, je po 60 dneh prekinila gladovno stavko v britanskem priporu zaradi kritičnega poslabšanja zdravstvenega stanja. Skupina Prisoners For Palestine je sporočila, da Hoxha potrebuje nujno bolnišnično oskrbo, ki pa naj bi ji jo v zaporu domnevno odrekali. Aktivistka je s stavko protestirala proti dolgotrajnemu priporu brez sojenja in kršenju njenih procesnih pravic. Hoxha je del skupine Filton 24, ki izvaja neposredne akcije proti podjetjem, povezanim z izraelsko vojaško industrijo. Njen protest je pritegnil mednarodno pozornost k vprašanju ravnanja s propalestinskimi aktivisti v Združenem kraljestvu. Čeprav je stavko začasno ustavila, njeni podporniki opozarjajo, da so ji britanske oblasti med pridržanjem sistematično omejevale dostop do ustreznih zdravstvenih storitev, kar bi lahko pustilo trajne posledice na njenem zdravju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sklopu kadrovskih sprememb, ki so potekale pred obiskom Pariza, zamenjal vodjo varnostne službe SBU Vasilija Maljuka. Maljuk naj bi se po novem posvetil posebnim operacijam. Poleg tega je Zelenski imenoval nekdanjo kanadsko finančno ministrico Chrystio Freeland za ekonomsko svetovalko.

Donald Trump je sprožil vojaški napad na Venezuelo, vključno z bombardiranjem Caracasa in zajetjem predsednika Nicolása Madura, ki je bil odpeljan v zapor v Brooklynu. Nobelova nagrajenka je podprla Trumpovo 'pogumno' potezo, a opozorila na novega začasnega voditelja, ki ga podpira Trump. Trumpovi podporniki so bili navdušeni nad napadom. Medtem je Björk pozvala k neodvisnosti Grenlandije, medtem ko se je Trumpova obsedenost z prevzemom Grenlandije nadaljevala.

Švicarska policija je potrdila, da so identificirali vseh 116 ljudi, poškodovanih v požaru, ki je izbruhnil med novoletno zabavo v baru v Crans-Montani. Več kot dve tretjini poškodovanih ostaja v bolnišnicah. Organi so predhodno poročali o 119 poškodovanih, poleg 40 smrtnih žrtev. Prav tako so se začele repatriacije trupel prvih tujih žrtev.