Ruska agresija na Ukrajino se je v soboto, 3. januarja 2026, nadaljevala z intenzivnimi spopadi, ki so zahtevali nove civilne žrtve. Po navedbah lokalnih oblasti sta bila v zadnjih napadih ubita najmanj dva človeka, ko so ruske sile stopnjevale pritisk na več odsekih fronte. Razmere ostajajo kritične predvsem v regiji Herson, kjer so se civilisti ponovno znašli pod silovitim ognjem ruskega topništva in brezpilotnih letal. Najnovejši val nasilja sledi zaostritvi razmer ob vstopu v novo leto, ko je Rusija kljub pozivom k miru nadaljevala s ciljanjem energetske in civilne infrastrukture. Ukrajinske obrambne sile medtem poročajo o več kot 130 spopadih v enem samem dnevu, kar kaže na strateško prizadevanje Moskve, da bi prebila ukrajinske linije pred morebitno novo fazo spomladanskih operacij. Moskva vztraja pri svojih ciljih, medtem ko Kijev odgovarja z uporabo sistemov dolgega dosega za napade na rusko logistično infrastrukturo.

V luksuznem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja prišlo do tragične nesreče, v kateri je v baru Le Constellation po navedbah policije umrlo približno 40 ljudi, še 115 pa je bilo poškodovanih. Požar je izbruhnil okoli 1.30 zjutraj med praznovanjem novega leta, ko je bil prostor napolnjen predvsem z mladimi obiskovalci. Priče opisujejo kaotične prizore in paniko, ko so se gostje v nekaj sekundah poskušali prebiti iz gorečega objekta, nekateri pa so se rešili le z razbijanjem oken. Preiskovalci so ugotovili, da je nesrečo najverjetneje povzročila uporaba pirotehničnih fontan na steklenicah šampanjca, ki so vžgale stropno oblogo bara. To je privedlo do t. i. eksplozivnega vžiga (flashover), ki je v trenutku zajel celoten prostor. Med žrtvami in poškodovanimi so poleg švicarskih državljanov tudi turisti iz sosednjih držav, Grčije in Avstralije. Švicarske oblasti so zaradi razsežnosti tragedije razglasile petdnevno žalovanje, predsednik Guy Parmelin pa je dogodek označil za eno najbolj travmatičnih nesreč v zgodovini države.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza se je zgodila v času, ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za mir.

Novoizvoljeni župan New Yorka Zohran Mamdani je sprožil val odzivov s preklicem več občinskih odlokov, ki so bili naklonjeni Izraelu, kar so zagovorniki palestinskih pravic pozdravili kot zgodovinski premik v ameriški lokalni politiki. Mamdani, ki je pred kratkim nastopil mandat, s temi ukrepi uresničuje svoje predvolilne obljube o spremembi zunanjepolitične usmeritve mesta, ki gosti eno največjih judovskih skupnosti na svetu. Njegove odločitve so takoj naletele na oster odpor izraelske vlade. Izraelski uradniki so novega župana napadli z retoriko, ki vključuje neutemeljene obtožbe o povezanosti z Muslimansko bratovščino in islamizmom. Kljub kritikam iz tujine Mamdani vztraja pri svojih stališčih, ki odražajo naraščajoče nezadovoljstvo dela ameriške javnosti z brezpogojno podporo Izraelu. Analitiki ocenjujejo, da bi ti koraki lahko vplivali na širšo politično dinamiko v Združenih državah Amerike, saj New York pogosto služi kot kazalnik prihodnjih političnih trendov.

Iranski uradniki so kritizirali Trumpovo grožnjo posredovanja ZDA v Iranu, če bo Iran nasilno zatrl protestnike. Opozorili so, da bi vsako ameriško posredovanje destabiliziralo regijo in zagrozili s povračilnimi ukrepi proti ameriškim bazam in vojakom na Bližnjem vzhodu. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Švicarske oblasti so potrdile, da so iskrice na steklenicah šampanjca zanetile smrtonosni požar v baru v Crans-Montani. Iskre so se preveč približale stropu bara in ga vnele. Poleg tega je bila uvedena kazenska preiskava proti vodstvu bara zaradi suma odgovornosti za požar, v katerem je umrlo 40 ljudi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, šefa vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza je sledila odstopu Andrija Jermaka zaradi korupcijske afere, kar poudarja osredotočenost Ukrajine na varnostne zadeve in krepitev obrambnih sil. Oleg Ivaščenko je bil imenovan za novega vodjo vojaške obveščevalne službe.

Guverner jemenske province Hadramut, ki uživa podporo Savdske Arabije, je napovedal začetek operacije za mirno prevzetje vojaških baz in strateških točk, ki jih trenutno nadzorujejo sile Južnega prehodnega sveta (STC). Cilj akcije je ponovna vzpostavitev nadzora nad ključnimi infrastrukturnimi objekti v provinci po nedavnem napredovanju separatističnih sil. Guverner je v izjavi poudaril, da operacija ne predstavlja napovedi vojne ali poskusa zaostrovanja napetosti v regiji, temveč prizadevanje za stabilizacijo razmer. Napetosti med silami, ki jih podpira Savdska Arabija, in separatisti, ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, odražajo širšo razdrobljenost jemenske države. Provinca Hadramut je zaradi svoje velikosti in naravnih virov ključna za politično stabilnost države, guvernerjeva poteza pa velja za poskus omejevanja vpliva STC, ki si prizadeva za neodvisnost južnega Jemna. Operacija naj bi potekala brez neposrednih spopadov, čeprav ostaja tveganje za morebitna trenja na terenu visoko.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih držav zaveznic, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini v okviru ameriške diplomatske pobude za končanje vojne. Predsednik Zelenski je izjavil, da se bo Ukrajina borila naprej, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za svojega novega vodjo kabineta. Zelenski je dejal, da se mora Ukrajina osredotočiti na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih in varnostnih sil ter mirovna pogajanja.

Ruska federacija je leto 2025 zaključila z minimalnimi ozemeljskimi pridobitvami, saj so njene sile zasedle zgolj 0,72 odstotka ukrajinskega ozemlja, kar pomeni, da Moskva trenutno nadzoruje približno 19 odstotkov sosednje države. Generalštab ukrajinske vojske ocenjuje, da je bilo v tem obdobju ubitih ali ranjenih več kot 400.000 ruskih vojakov, kar kaže na izjemno visoko ceno za zanemarljiv strateški napredek na fronti. Kljub velikim izgubam v moštvu in tehniki ruski predsednik Vladimir Putin vztraja pri nadaljevanju vojaških operacij in se po mnenju Kijeva načrtno izogiba mirovnim pogajanjem. Moskva je ob koncu leta sprožila obsežno informacijsko operacijo, s katero želi upravičiti svoja stališča, med drugim z obtožbami o ukrajinskem napadu na rezidenco predsednika Putina. Ukrajinska stran te navedbe zavrača in jih označuje za poskus destabilizacije diplomatskih prizadevanj. Strokovnjaki opozarjajo, da so ruske sile v letu 2025 naletele na močan odpor in se spopadale s številnimi logističnimi težavami. Strategija Kremlja očitno temelji na izčrpavanju ukrajinskih obrambnih linij, ne glede na človeške žrtve v lastnih vrstah. Medtem ko Rusija trdi, da bo dosegla vse zastavljene cilje, mednarodni opazovalci poudarjajo, da fronta ostaja večinoma statična, kar povečuje pritisk na obe strani za iskanje morebitne diplomatske poti, ki pa se trenutno zdi malo verjetna.

Donald Trump je v poznih nočnih objavah na Truth Social zagrozil Iranu z intervencijo, pri čemer je poudaril, da so ZDA "pripravljene in čakajo". Republikanski kongresnik Thomas Massie je kritiziral Trumpovo opozorilo Iranu, češ da imajo ZDA dovolj lastnih težav. Kongresnica Marjorie Taylor Greene je obtožila Trumpa, da se oddaljuje od svoje politike "Amerika na prvem mestu".

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, v sklopu diplomatskih prizadevanj ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na skorajšnje srečanje voditeljev.

Donald Trump je dejal, da so ZDA pripravljene posredovati in zaščititi iranske protestnike, če bo iranska vlada začela streljati nanje. Iranski uradniki so ostro obsodili Trumpove izjave in svarili pred ameriškim vmešavanjem.

Donald Trump je v kasnejših objavah na Truth Social zaostril retoriko proti Iranu in zatrdil, da so ZDA »pripravljene in polne«, ter grozil z intervencijo. Republikanski kongresnik Massie je kritiziral Trumpovo opozorilo Iranu in izpostavil domače težave ZDA. Prav tako je republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene obtožila Trumpa odstopanja od njegovih načel »Amerika na prvem mestu«.

Iran je pozval Združene narode k obsodbi Donalda Trumpa zaradi njegovih izjav, ki so po mnenju Irana provokativne in zaostrujejo napetosti med protesti. Iransko zunanje ministrstvo je poudarilo odgovornost Varnostnega sveta ZN in generalnega sekretarja ZN. Iranski uradniki so ZDA obtožili vmešavanja in zagrozili z odgovorom, če bo Trump posredoval.

V ukrajinskem napadu z droni na novoletno zabavo v zasedenem Hersonu je bilo ubitih najmanj 24 ljudi, več kot 50 pa ranjenih. Rusija je za napad obtožila Ukrajino in obsodila molk zahodnih držav, ki po njihovem mnenju pomeni prikrito sodelovanje pri terorizmu. Ruska misija pri Združenih narodih v Ženevi je izrazila ogorčenje nad pomanjkanjem odziva Zahoda.

Švicarske oblasti so odprle kazensko preiskavo proti upraviteljem bara v Crans-Montani, kjer je v požaru na novoletni zabavi umrlo 40 ljudi. Policija je identificirala 24 žrtev, med njimi 11 mladoletnikov in 6 tujih državljanov, ter dodatnih 16 trupel. Med umrlimi so bili tudi najstniki, stari 14 in 15 let.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla smrtonosen napad z droni na hotel v delu Hersona, ki ga nadzoruje Moskva, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, ki so praznovali novo leto. Rusija je obsodila tudi molk zahodnih držav glede ukrajinskega napada in ga označila za 'terorizem', kar naj bi bilo enako 'odprti vpletenosti'.

Združene države Amerike so Kitajsko pozvale k zadržanosti in prekinitvi dejanj, ki po nepotrebnem stopnjujejo napetosti v regiji. Odziv Washingtona sledi obsežnim kitajskim vojaškim manevrom v okolici Tajvana, ki jih ameriška administracija označuje za nepotreben pritisk na otok. Po navedbah ameriških uradnikov kitajske vojaške aktivnosti zmanjšujejo regionalno stabilnost in ogrožajo varnost plovnih poti. Napetosti so se dodatno zaostrile po novoletnem nagovoru tajvanskega predsednika Laia Ching-teja, ki je napovedal okrepitev obrambnih zmogljivosti države. Kitajska na tovrstne izjave in tesnejše sodelovanje med Tajpejem in Washingtonom redno odgovarja z demonstracijo vojaške sile, kar sproža zaskrbljenost tudi med drugimi zavezniki v regiji, vključno z Japonsko in Avstralijo. Washington poudarja, da morajo biti vsa nesoglasja rešena po mirni poti in brez uporabe ustrahovanja.