Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so zahtevali smrtne žrtve.

V ukrajinskem napadu z droni na novoletno zabavo v zasedenem Hersonu je bilo ubitih najmanj 24 ljudi, več kot 50 pa ranjenih. Rusija je za napad obtožila Ukrajino in obsodila molk zahodnih držav, ki po njihovem mnenju pomeni prikrito sodelovanje pri terorizmu. Ruska misija pri Združenih narodih v Ženevi je izrazila ogorčenje nad pomanjkanjem odziva Zahoda.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za pogajanja z ZDA o boju proti trgovini z drogami, vendar se ni odzval na vprašanje o domnevnem napadu CIE. ZDA so medtem izvedle smrtonosne napade na plovila, za katera trdijo, da so vpletena v trgovino z drogami, kar je zaostrilo napetosti z Venezuelo. Rusija je protestirala pri ZDA zaradi zasledovanja tankerja Bella 1, ki je plul proti Venezueli, in zahtevala, da ameriške sile prenehajo s to aktivnostjo.

Švicarske oblasti so odprle kazensko preiskavo proti upraviteljem bara v Crans-Montani, kjer je v požaru na novoletni zabavi umrlo 40 ljudi. Policija je identificirala 24 žrtev, med njimi 11 mladoletnikov in 6 tujih državljanov, ter dodatnih 16 trupel. Med umrlimi so bili tudi najstniki, stari 14 in 15 let.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru ponovil, da je "ponovna združitev" Kitajske in Tajvana neizogibna in jo označil za cilj, ki ga ni mogoče ustaviti. Poudaril je, da imata Kitajska in Tajvan neprekinljivo vez.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla smrtonosen napad z droni na hotel v delu Hersona, ki ga nadzoruje Moskva, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, ki so praznovali novo leto. Rusija je obsodila tudi molk zahodnih držav glede ukrajinskega napada in ga označila za 'terorizem', kar naj bi bilo enako 'odprti vpletenosti'.

V Turkmenistanu je začel veljati nov zakon o virtualnih sredstvih, ki uradno legalizira rudarjenje in delovanje borz s kriptovalutami. Zakonsko podlago, ki jo je konec novembra podpisal predsednik Serdar Berdimuhamedov, so v državi uvedli z namenom diverzifikacije gospodarstva, ki je trenutno močno odvisno od izvoza zemeljskega plina. Nova uredba omogoča registracijo rudarjev, vključno s tistimi, ki niso rezidenti Turkmenistana, ter dovoljuje ustanavljanje rudarskih bazenov (mining pools). Kljub legalizaciji teh dejavnosti pa digitalna sredstva v državi še naprej nimajo statusa zakonitega plačilnega sredstva, valute ali vrednostnega papirja. Izvajanje zakona vključuje vzpostavitev strogega regulativnega okvira pod nadzorom centralne banke. Borze kriptovalut bodo za delovanje potrebovale ustrezne licence, hkrati pa bodo morale izvajati preverjanje strank (KYC) in postopke za preprečevanje pranja denarja (AML). Poleg tega zakon predpisuje stroge zahteve glede varnega shranjevanja sredstev v tako imenovanih hladnih denarnicah. Ta korak Turkmenistana, ki velja za eno najbolj zaprtih držav na svetu, sledi trendom v sosednjem Kazahstanu in širši srednjeazijski regiji, kjer države poskušajo izkoristiti presežke energije za razvoj digitalne infrastrukture.

Združene države Amerike so Kitajsko pozvale k zadržanosti in prekinitvi dejanj, ki po nepotrebnem stopnjujejo napetosti v regiji. Odziv Washingtona sledi obsežnim kitajskim vojaškim manevrom v okolici Tajvana, ki jih ameriška administracija označuje za nepotreben pritisk na otok. Po navedbah ameriških uradnikov kitajske vojaške aktivnosti zmanjšujejo regionalno stabilnost in ogrožajo varnost plovnih poti. Napetosti so se dodatno zaostrile po novoletnem nagovoru tajvanskega predsednika Laia Ching-teja, ki je napovedal okrepitev obrambnih zmogljivosti države. Kitajska na tovrstne izjave in tesnejše sodelovanje med Tajpejem in Washingtonom redno odgovarja z demonstracijo vojaške sile, kar sproža zaskrbljenost tudi med drugimi zavezniki v regiji, vključno z Japonsko in Avstralijo. Washington poudarja, da morajo biti vsa nesoglasja rešena po mirni poti in brez uporabe ustrahovanja.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla smrtonosen napad z droni na hotel v Hersonski regiji, ki je pod nadzorom Moskve, med novoletnim praznovanjem, v katerem je umrlo najmanj 20 ljudi. Rusija je obsodila molk zahodnih držav glede tega napada in ga označila za "odprto sokrivdo". Ruska misija pri ZN v Ženevi je kritizirala ignoriranje ukrajinskega "terorizma". Rusija je napovedala posledice za napad.

Po zajetju Nicolása Madura je Donald Trump izjavil, da so ZDA pripravljene izvesti nov napad, če bo potrebno. Trump je tudi ocenil, da Maria Corina Machado nima podpore, da bi vodila Venezuelo. ZDA naj bi Venezuelo začasno upravljale, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. V Caracasu so 3. januarja poročali o močnih eksplozijah in zvokih letal, medtem ko je Venezuela obsodila "zelo resno vojaško agresijo".

Ruska agresija na Ukrajino je v petek dosegla 1.408. dan, pri čemer sta državi izmenjali nove obtožbe o napadih na civilno in energetsko infrastrukturo. Razmere na frontni črti ostajajo izjemno napete, saj ukrajinski generalštab poroča o več kot 130 spopadih v zadnjih 24 urah. Ruske sile so nadaljevale s silovitimi napadi na ukrajinsko energetsko omrežje, medtem ko je Kijev odgovoril s povečanim številom napadov z droni na rusko ozemlje, vključno s cilji v regiji Herson in poročili o incidentih v bližini Moskve. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru ponovil prepričanje v končno zmago in vojake označil za junake, kar nakazuje na nadaljevanje dolgotrajnega konflikta brez jasnih znakov za diplomatsko rešitev. Ukrajinska stran medtem opozarja na naraščajočo škodo na civilni infrastrukturi in poziva zahodne zaveznice k dodatni pomoči pri zračni obrambi. Kljub mednarodnim pritiskom in poskusom pogajanj v preteklosti, obe strani vztrajata pri svojih vojaških ciljih, kar povečuje humanitarno krizo v regiji.

Skupina zveznih uslužbencev v Združenih državah Amerike je vložila kolektivno tožbo proti administraciji predsednika Donalda Trumpa zaradi nove politike, ki ukinja kritje stroškov za zdravstvene storitve potrditve spola v okviru zveznih zdravstvenih zavarovanj. Tožniki v pritožbi navajajo, da gre za diskriminatorno potezo, ki neposredno vpliva na pravice zaposlenih v zvezni upravi do celovite zdravstvene oskrbe. Nova uredba, ki je bila uveljavljena kot del širših prizadevanj Trumpove administracije za omejitev pravic transspolnih oseb, bi onemogočila dostop do ključnih hormonskih terapij in operativnih posegov, ki so bili prej vključeni v standardne pakete zavarovanj. Pravni zastopniki uslužbencev trdijo, da odločitev krši ustavna načela enake obravnave in povzroča nepopravljivo škodo tisočem posameznikov, ki so sredi zdravstvenih postopkov. Tožba predstavlja prvi večji pravni izziv novi usmeritvi Bele hiše na področju pravic skupnosti LGBTQ+ po zamenjavi oblasti.

Donald Trump je v telefonskem intervjuju za New York Times označil ameriško operacijo v Venezueli za "briljantno", vendar ni pojasnil, ali se je posvetoval s Kongresom. Po poročanju Dawn.com je Trump dejal, da so ZDA izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Madura in njegovo ženo, vendar venezuelski podpredsednik tega ni potrdil. Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA o trgovini z drogami, kot poroča The Epoch Times. V Caracasu so bile slišane močne eksplozije.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je med novoletnim praznovanjem v baru izbruhnil požar, v katerem je po zadnjih podatkih umrlo več deset ljudi, okoli 100 pa je poškodovanih. Po navedbah policije naj bi pred izbruhom požara odjeknila eksplozija v baru "Le Constellation".

Obisk hčerke Kim Jong Una, Kim Ju Ae, v družinskem mavzoleju je ponovno sprožil ugibanja o tem, ali jo pripravljajo na prevzem oblasti. Analitiki menijo, da je to lahko znak njene vse večje vloge kot potencialne naslednice v severnokorejskem režimu.

Rusija je obtožila Ukrajino smrtonosnega napada z droni na hotel v delu južnega Hersona, ki ga nadzoruje Moskva, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, ki so praznovali novo leto. Rusija je obsodila tudi molk zahodnih držav glede tega napada, kar po njihovem mnenju pomeni "odprto sostorilstvo".

Venezuelska vlada pod vodstvom predsednika Nicolása Madura je v drugem valu množičnih izpustitev v dveh tednih osvobodila 88 oseb, ki so bile pridržane po lanskih julijskih volitvah. Po navedbah neodvisnih opazovalnih skupin gre za osebe, ki so bile zaprte zaradi sodelovanja na protestih proti spornemu volilnemu izidu. Do izpustitev prihaja v času stopnjevanja diplomatskega in vojaškega pritiska Združenih držav Amerike na Madurov režim, kar analitiki ocenjujejo kot poskus sprave oziroma popuščanja napetosti. Kljub zadnjemu dejanju vlade v Caracasu nevladne organizacije opozarjajo, da v venezuelskih zaporih še vedno ostaja več kot 800 ljudi, ki so se zoperstavili Madurovi oblasti. Med izpuščenimi naj bi bila po poročilih vsaj ena oseba s povezavami v Združenih državah Amerike. To je že drugi večji sklop izpustitev po avgustovskih dogodkih, kar kaže na določen premik v strategiji venezuelskih oblasti po mesecih ostre represije nad opozicijo in protestniki.

V Afganistanu je v zadnjih dneh zaradi močnega deževja in sneženja prišlo do silovitih hudourniških poplav, v katerih je po podatkih nacionalne agencije za upravljanje naravnih nesreč življenje izgubilo najmanj 17 ljudi. Poleg smrtnih žrtev so oblasti potrdile tudi 11 poškodovanih oseb, ki so potrebovale zdravniško pomoč zaradi ekstremnih vremenskih razmer. Naravna nesreča je sledila obdobju dolgotrajne suše, kar je povečalo ranljivost tal in prispevalo k hitremu naraščanju hudournikov. Poplave so prizadele več provinc po vsej državi, pri čemer so povzročile znatno gmotno škodo na bivališčih in kmetijskih zemljiščih. Reševalne ekipe se še vedno spopadajo s težkimi razmerami na terenu, medtem ko agencija za naravne nesreče koordinira pomoč prizadetemu prebivalstvu v najbolj ogroženih regijah. Razmere ostajajo kritične, saj so številne poti še vedno neprevozne.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla smrtonosni napad z droni na hotel v Hersonski regiji, ki jo nadzoruje Moskva, pri čemer naj bi bilo ubitih najmanj 24 ljudi, ki so praznovali novo leto. Rusija je obsodila molk zahodnih držav ob tem "terorističnem" dejanju in ga označila za "odprto vpletenost". Rusija je zagrozila s posledicami zaradi napada, medtem ko so mirovna pogajanja zastala.

Nizozemska je novo leto pričakala s tragičnimi incidenti, v katerih sta zaradi nesreč z ognjemeti umrli dve osebi. Poleg smrtnih žrtev so oblasti poročale o razpršenih izbruhih nasilja po vsej državi, kar je zaznamovalo praznovanja ob vstopu v leto 2024. Policija in reševalne službe so morale posredovati v številnih primerih, ko je praznovanje preraslo v nerede ali nevarne situacije. Ob tragedijah s pirotehniko je Amsterdam pretresel še obsežen požar, ki je uničil zgodovinsko cerkev v središču mesta. Požar, ki je izbruhnil v ločenem incidentu, je povzročil nepopravljivo škodo na arhitekturni dediščini nizozemske prestolnice. Gasilci so se več ur borili z ognjenimi zublji, da bi preprečili širjenje ognja na sosednje objekte v gostem mestnem jedru. Oblasti so sprožile preiskavo o vzrokih obeh smrtnih nesreč in požara v cerkvi, medtem ko se v državi ponovno razvnemajo razprave o omejevanju uporabe močnih ognjemetov za zasebne namene.