Faustin-Archange Touadéra je bil ponovno izvoljen za predsednika Srednjeafriške republike, s čimer si je zagotovil tretji mandat po večinski zmagi na predsedniških volitvah prejšnji mesec. Začasni rezultati so to potrdili, kljub temu da je glavna opozicijska koalicija volitve bojkotirala. Touadéra je znan kot eden izmed najbližjih zaveznikov Rusije v Afriki.

Teuta Hoxha, aktivistka skupine Palestine Action, je po 60 dneh prekinila gladovno stavko v britanskem priporu zaradi kritičnega poslabšanja zdravstvenega stanja. Skupina Prisoners For Palestine je sporočila, da Hoxha potrebuje nujno bolnišnično oskrbo, ki pa naj bi ji jo v zaporu domnevno odrekali. Aktivistka je s stavko protestirala proti dolgotrajnemu priporu brez sojenja in kršenju njenih procesnih pravic. Hoxha je del skupine Filton 24, ki izvaja neposredne akcije proti podjetjem, povezanim z izraelsko vojaško industrijo. Njen protest je pritegnil mednarodno pozornost k vprašanju ravnanja s propalestinskimi aktivisti v Združenem kraljestvu. Čeprav je stavko začasno ustavila, njeni podporniki opozarjajo, da so ji britanske oblasti med pridržanjem sistematično omejevale dostop do ustreznih zdravstvenih storitev, kar bi lahko pustilo trajne posledice na njenem zdravju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sklopu kadrovskih sprememb, ki so potekale pred obiskom Pariza, zamenjal vodjo varnostne službe SBU Vasilija Maljuka. Maljuk naj bi se po novem posvetil posebnim operacijam. Poleg tega je Zelenski imenoval nekdanjo kanadsko finančno ministrico Chrystio Freeland za ekonomsko svetovalko.

Donald Trump je sprožil vojaški napad na Venezuelo, vključno z bombardiranjem Caracasa in zajetjem predsednika Nicolása Madura, ki je bil odpeljan v zapor v Brooklynu. Nobelova nagrajenka je podprla Trumpovo 'pogumno' potezo, a opozorila na novega začasnega voditelja, ki ga podpira Trump. Trumpovi podporniki so bili navdušeni nad napadom. Medtem je Björk pozvala k neodvisnosti Grenlandije, medtem ko se je Trumpova obsedenost z prevzemom Grenlandije nadaljevala.

Švicarska policija je potrdila, da so identificirali vseh 116 ljudi, poškodovanih v požaru, ki je izbruhnil med novoletno zabavo v baru v Crans-Montani. Več kot dve tretjini poškodovanih ostaja v bolnišnicah. Organi so predhodno poročali o 119 poškodovanih, poleg 40 smrtnih žrtev. Prav tako so se začele repatriacije trupel prvih tujih žrtev.

Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.

V Parizu se je zaključilo sojenje desetim obtoženim zaradi spletnega nadlegovanja Brigitte Macron. Obtoženi so bili zaradi širjenja teorij zarote, da naj bi bila prva dama rojena kot moški.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je potekala maša in tiha procesija v spomin na žrtve novoletnega požara v baru, v katerem je umrlo 40 ljudi. Policija je identificirala še 16 trupel, med žrtvami pa so tudi najstniki, stari 14 in 15 let.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je med novoletnim praznovanjem v baru izbruhnil požar, v katerem je po zadnjih podatkih umrlo več deset ljudi, okoli 100 pa je poškodovanih. Po navedbah policije naj bi pred izbruhom požara odjeknila eksplozija v baru "Le Constellation".

Med novoletnimi praznovanji je v baru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana izbruhnil požar, v katerem je umrlo več ljudi, veliko pa je bilo ranjenih. Požar je izbruhnil v natrpanem baru, medtem ko so potekale novoletne zabave.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je vložila obtožnico proti moškemu, ki jo je poskušal poljubiti in prijeti med javnim nastopom v Mexico Cityju. Sheinbaumova je pojasnila razloge za pregon osumljenca.

Med novoletnim praznovanjem v baru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je izbruhnil požar. Po navedbah policije je umrlo več deset ljudi, okoli sto je poškodovanih, večina huje. Požar je izbruhnil približno dve uri po polnoči.

Severna Koreja je obsodila najnovejše sankcije Združenih držav Amerike, ki ciljajo na kibernetske zločine, za katere ZDA trdijo, da pomagajo financirati severnokorejski program orožja.

Ghislaine Maxwell je zaprosila zveznega sodnika za razveljavitev obsodbe zaradi trgovine s spolnimi zlorabami in njeno izpustitev iz zapora. Kot razlog navaja 'pomembne nove dokaze', ki naj bi dokazovali kršitve njenih ustavnih pravic med sojenjem. Maxwellova se zastopa sama.

V silovitem požaru, ki je izbruhnil v baru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana med novoletnim praznovanjem, je umrlo najmanj 40 ljudi, okoli 100 je bilo poškodovanih. Med žrtvami so tudi tuji turisti. Oblasti so sporočile, da je prišlo do silovite eksplozije v baru.

Med novoletnim praznovanjem je v baru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana izbruhnil požar, ki je po navedbah policije zahteval več smrtnih žrtev in ranjenih. Število žrtev naj bi doseglo 40. Dogodek se je zgodil v baru med praznovanjem novega leta.

Al-Kaidi povezana skupina Jama'at Nusrat al-Islam wal-... (JNIM) že od septembra izvaja gospodarsko blokado malijske prestolnice Bamako. Skupina naj bi s tem ogrožala padec Malija.

Severna Koreja je obsodila najnovejše sankcije Združenih držav Amerike, ki ciljajo na kibernetske zločine, za katere ZDA trdijo, da pomagajo financirati severnokorejski program orožja.

Donald Trump je ukazal obnovo testiranja jedrskega orožja v ZDA, s čimer naj bi se država postavila ob bok Rusiji in Kitajski. Kot razlog za to odločitev je navedel njune programe razvoja jedrskega orožja. Trump je obrambno ministrstvo pozval k takojšnji izvedbi testiranj.

Med obiskom v Južni Koreji je Trump izpostavil korejsko-ameriško partnerstvo pri oživljanju ameriške ladjedelništva, pri čemer je Hanwha Philly Shipyard označil za ključnega igralca. Poročali so tudi, da bi lahko bil v Južni Koreji dokončan dogovor o ameriškem lastništvu TikToka. Med vrhom v Gyeongjuju je bila Trumpu v čast pripravljena posebna pojedina s korejsko kulinariko in kulturo. Trump pa je med srečanjem APEC pozabil na Armenijo, ko je govoril o mirovnih sporazumih.

Donald Trump je ukazal Pentagonu, da nemudoma ponovno začne s testiranjem jedrskega orožja v ZDA, s čimer naj bi se država izenačila z Rusijo in Kitajsko. Trump je tudi namignil, da bi lahko Južna Koreja zgradila jedrsko podmornico v ameriški ladjedelnici.

Severna Koreja je ob Trumpovem obisku Južne Koreje izstrelila več pomorskih manevrirnih raket. Južna Koreja je Trumpa sprejela z repliko zlate krone in mu podelila najvišje državno odlikovanje, "Veliki red Mugunghwa". Med obiskom v Južni Koreji je Trump iskal 350 milijard dolarjev investicij, medtem ko se je v preteklosti na Japonskem zavezal za 490 milijard dolarjev.

Donald Trump je ukazal Pentagonu, da nemudoma ponovno začne s testiranjem jedrskega orožja v Združenih državah Amerike. Kot razlog za to odločitev je navedel nedavne ruske raketne teste in naraščajoče jedrske zmogljivosti Kitajske.

Senat je potrdil zakon o nacionalni obrambi (NDAA) in ga poslal predsedniku Trumpu v podpis. Zakon so senatorji potrdili s 77 glasovi za in 20 proti. Zakonodaja ne vključuje sprememb glede varnosti letal, kljub dvostranskim pomislekom.

Med praznovanjem judovskega praznika Hanuke sta dva oborožena moška v Sydneyju na plaži Bondi streljala na množico. Ubitih je bilo najmanj 11 ljudi, več kot 40 pa je bilo ranjenih, med njimi tudi dva policista. Oblasti so napad označile za teroristično dejanje. Enega od strelcev je policija ubila.

Število smrtnih žrtev antisemitskega terorističnega napada na Bondi Beach v Sydneyju se je povečalo na 15, ranjenih je okoli 40 ljudi. Premier Albanese je napovedal prve ukrepe, vključno z zaostritvijo zakonodaje o orožju. Identificirana sta bila tudi storilca. Netanjahu je Avstraliji očital, da se ni odločno borila proti antisemitizmu.

Po terorističnem napadu na Bondi Beach v Avstraliji naj bi New South Wales sprejel obsežne nove zakone o orožju in dal policiji pooblastila za začasno prepoved protestov. Policist, ranjen v napadu, se je zbudil iz medicinsko povzročene kome. Izdaja orožnega lista napadalcu naj bi bila zavlečevana zaradi birokratske napake. Število žrtev napada je bilo 15 ljudi.

V obsežnem ruskem napadu z droni in raketami na Kijev je umrlo štiri ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil požare in poškodoval stanovanjske zgradbe v več okrožjih prestolnice.

Avstralski policijski dokumenti razkrivajo, da je Naveed Akram, osumljenec za poboj 15 ljudi na plaži Bondi v Sydneyju, s svojim očetom opravljal usposabljanje s strelnim orožjem. Policist Scott Dyson, ranjen v napadu na praznovanju Hanuke, se je zbudil iz medicinsko povzročene kome. Akram in njegov oče Sajid naj bi odprla ogenj na množico več kot 1.000 ljudi, pri čemer je bilo ubitih 15 oseb, več deset pa ranjenih. Naveed Akram se sooča s 15 obtožnicami za umor.

48-letni Claudio Manuel Neves-Valente, študent Univerze Brown iz Miamija, je bil identificiran kot osumljenec za streljanje na Univerzi Brown, v katerem sta umrla dva študenta, devet pa jih je bilo ranjenih. Verjamejo, da je ubil tudi profesorja MIT Nuna Loureira. Po šestdnevnem iskanju so ga našli mrtvega v skladišču v Salemu v New Hampshiru. Umrl je zaradi samomorilskega strela.

V samomorilskem napadu pred sodiščem v Islamabadu je umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Napad, prvi te vrste v mestu v zadnjih letih, je povzročil paniko med prebivalstvom. Notranji minister Pakistana, Mohsin Naqvi, je poročal o 'veliki škodi'.

V samomorilskem napadu pred okrožnim sodiščem v Islamabadu v Pakistanu je umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Notranji minister Mohsin Naqvi je potrdil, da je napadalec poskušal vstopiti v poslopje sodišča, a ga je policija ustavila, preden je sprožil eksploziv. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, pakistanski talibani pa so bili v preteklosti že osumljeni podobnih dejanj.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Požar v domu za ostarele Werdha Damai v mestu Manado na indonezijskem otoku Sulawesi je zahteval 16 življenj, tri osebe pa so bile ranjene. Vodja gasilske in reševalne službe Jimmu Rotinsulu je potrdil tragedijo.

Število žrtev samomorilskega napada v šiitski mošeji Imama Alija v Homsu je naraslo. Po poročilih je umrlo najmanj šest ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Jordansko zunanje ministrstvo je obsodilo teroristični napad na mošejo.

V Gazi so izraelske sile ubile Palestinca, medtem ko se kršitve premirja nadaljujejo. Na zasedenem Zahodnem bregu se stopnjuje nasilje in ugrabitve. Palestinski moški je v severnem Izraelu z avtomobilom zapeljal v moškega in nato zabodel mlado žensko, oba sta umrla. Izraelska vojska je zaradi tega začela operacijo na območju napadalca.

Tarique Rahman, vršilec dolžnosti predsednika BNP in upajoči kandidat za predsednika vlade, se je po 17 letih izgnanstva vrnil v Bangladeš. Pričakuje se, da bo Rahman vodil svojo stranko na prihajajočih splošnih volitvah, ki bodo 12. februarja.

Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.

Izraelska vojska je uvedla nov tehnološki sistem za regulacijo gibanja na Zahodnem bregu. V Gazi je izraelska vojska nadaljevala z uničevanjem objektov in oviranjem dostave pomoči. Izrael je izvedel tudi nove napade na južni in vzhodni Libanon, kljub opozorilom o evakuaciji in kljub prekinitvi ognja.

Zimsko vreme in močno deževje sta v Gazi znatno poslabšala že tako kritične humanitarne razmere, ki so posledica trajajočega oboroženega spopada med Izraelom in gibanjem Hamas. Najhujše posledice vremenskih razmer čutijo ranjeni, otroci in tisoči razseljenih oseb, ki bivajo v improviziranih zatočiščih. Nizke temperature in poplave so povzročile dodatno trpljenje prebivalstva, ki se že spopada s pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin, zdravil in primerne infrastrukture. Zdravstvene ustanove poročajo, da mraz in vlaga otežujeta okrevanje ranjenih v vojni, saj so higienske razmere v prenapolnjenih taboriščih nezadostne. Humanitarne organizacije opozarjajo na povečano tveganje za širjenje nalezljivih bolezni, medtem ko prebivalci poskušajo zaščititi svoje premoženje pred vdorom vode v šotore. Razmere v palestinski enklavi ostajajo kritične, saj oskrba s pomočjo zaradi uničenih cest in nenehnih vojaških operacij poteka oteženo.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek pozval Izrael, naj prekliče napovedano prepoved delovanja 37 nevladnih organizacij, ki zagotavljajo humanitarno pomoč na območju Gaze in Zahodnega brega. Preko svojega tiskovnega predstavnika Stephana Dujarrica je izrazil globoko zaskrbljenost nad to odločitvijo in poudaril, da so mednarodne nevladne organizacije nepogrešljive za izvajanje življenjsko pomembne humanitarne pomoči na terenu. Po navedbah Združenih narodov bi uveljavitev te prepovedi lahko resno spodkopala krhek napredek, ki je bil dosežen v času premirja. Guterres je opozoril, da bi bila prekinitev dejavnosti teh organizacij usodna za civilno prebivalstvo, ki je v celoti odvisno od tuje pomoči. Izraelske oblasti so se za ta korak odločile v obdobju povečanih napetosti in trajajočih vojaških operacij, kar še dodatno otežuje delo humanitarnih delavcev v regiji.

Izraelski vojaki so v petek na južnem delu območja Gaze ubili Palestinca, ki je prečkal tako imenovano rumeno črto, ki razmejuje ozemlje pod izraelskim nadzorom. Izraelska vojska je v uradni izjavi moškega označila za terorista, ki je predstavljal neposredno grožnjo, medtem ko kritiki opozarjajo, da linija na terenu ni jasno označena, kar ogroža civiliste in razseljene osebe, ki se skušajo vrniti na svoje domove. Istočasno se stopnjuje mednarodni pritisk na Izrael zaradi omejevanja humanitarne pomoči. Zunanji ministri osmih muslimanskih držav, vključno s Savdsko Arabijo, Turčijo, Pakistanom in Egiptom, so v skupni izjavi zahtevali takojšen in neoviran dostop za dostavo nujnih življenjskih potrebščin v enklavo. Organizacija Zdravniki brez meja (MSF) je ostro obsodila izraelsko odločitev o preklicu njihovega statusa delovanja, kar so označili za hud udarec humanitarnim prizadevanjem, potem ko so zavrnili zahtevo Izraela po deljenju seznamov palestinskega osebja.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi izraelske odločitve o prekinitvi delovanja več mednarodnih nevladnih organizacij v Palestini, ter pozval Izrael, naj to prepoved prekliče. Organizacija Zdravniki brez meja je opozorila, da bo morala marca končati svoje delovanje v Gazi, če Izrael ne bo spremenil svoje odločitve. Novi izraelski predpisi za humanitarne organizacije so bili kritizirani kot samovoljni in škodljivi za Palestince, ki potrebujejo pomoč. Predsednik Somalije Hassan Sheikh Mohamud je trdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je v sredo ostro obsodil odločitev Izraela o začasni prekinitvi delovanja številnih humanitarnih organizacij na območju Gaze. Türk je poudaril, da tovrstni ukrepi drastično poslabšujejo že tako nevzdržne razmere za civilno prebivalstvo v palestinski enklavi, ter pozval države z mednarodnim vplivom, naj pritisnejo na Izrael za takojšnjo zagotovitev neoviranega dostopa pomoči. Izrael naj bi po poročilih tujih medijev načrtoval prepoved delovanja za 37 mednarodnih organizacij, vključno z organizacijama Zdravniki brez meja in Oxfam, če te ne bodo predložile podrobnih podatkov o svojem palestinskem osebju. Ukrep, ki bi se lahko začel izvajati v prihodnjem tednu, sovpada s poročili o pripravah na ponovno odprtje mejnega prehoda Rafa pod ameriškim pritiskom, medtem ko Izrael še naprej zaseda palestinsko stran prehoda in s tem omejuje ključne vstopne točke za humanitarne pošiljke.

Poleg prepovedi delovanja več desetim humanitarnim organizacijam v Gazi zaradi neizpolnjevanja zahtev glede razkritja podatkov o zaposlenih, je Izrael zaostroval vojno za preživetje s prekinitvijo pomoči. Minister za diasporo je organizacije obtožil 'izkoriščanja' humanitarnih okvirov za 'terorizem'. Predsednik Somalije je trdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Predsednik komisije Sveta federacije za informacijsko politiko Aleksej Puškov je kritično ocenil nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede domnevnega ameriškega uspeha v Venezueli. Ruski senator je v svojem sporočilu na družbenem omrežju Telegram poudaril, da bi se tisto, kar Washington trenutno interpretira kot zunanjepolitični triumf, dolgoročno lahko sprevrglo v pravo katastrofo. Puškov trdi, da so Trumpove navedbe o uspešnem posredovanju oziroma vplivu na venezuelsko politično vodstvo prenagljene in tvegane. Ruski uradnik je izpostavil, da bi agresivna politika Združenih držav Amerike do Venezuele lahko povzročila destabilizacijo celotne regije. Po mnenju Moskve takšni premiki Washingtona ne prinašajo trajnih rešitev, temveč zgolj poglabljajo krizo. Puškov je še posebej poudaril, da so spektakularne izjave o zmagoslavju pogosto v nasprotju z dejanskim stanjem na terenu, kar bi se ameriški administraciji v prihodnosti lahko maščevalo. Ruska diplomacija prek Puškova tako ponovno izraža nasprotovanje vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriških držav.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Zvezni sodnik je blokiral poskuse Trumpove administracije za zmanjšanje financiranja 'zatočiščnim državam'. Drugi zvezni sodnik je zavrnil poskus administracije, da bi preprečil izdajanje vozniških dovoljenj nezakonitim priseljencem v New Yorku. Vrhovno sodišče je preprečilo Trumpu, da bi poslal Nacionalno gardo v območje Chicaga, s čimer je postavilo meje njegovi izvršilni moči.

Japonska je odobrila ponovno odprtje jedrske elektrarne Kashiwazaki-Kariwa, ki je bila zaprta po nesreči v Fukušimi. Predvideni ponovni zagon reaktorja je sprožil proteste v obalnem mestu.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o velikem brezobrestnem posojilu Ukrajini za pokritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Grški kmetje so se odločili za nadaljevanje in zaostritev protestov med prazniki, z blokadami cest. Zavrnili so dialog z vlado, ki jo obtožujejo zavajanja. Vlada pa je odgovorila, da je pripravljena prisluhniti njihovim zahtevam in reševati težave, medtem ko minister za kmetijstvo zagotavlja, da prenos agencije OPEKEPE na AADE ne bo ogrozil izplačil kmetom.

V Bruslju so se zaostrili protesti več tisoč kmetov proti sporazumu EU-Mercosur, med katerimi so potekali spopadi s policijo. Policija je proti protestnikom, ki so uporabljali pirotehniko in metali krompir, uporabila vodni top in solzivec. Evropskim uslužbencem je bilo svetovano, naj se izogibajo oknom.

Eva Schloss, preživela iz Auschwitza in polsestra Anne Frank, je umrla 3. januarja 2026 v Londonu, stara 96 let. Njena fundacija je sporočila novico o njeni smrti. Kralj Karel III. je izrazil sožalje ob njeni smrti in poudaril njen prispevek k ohranjanju spomina na holokavst.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

V 90. letu starosti je umrl Jamil Azar, eden od pionirjev in najbolj prepoznavnih obrazov katarske televizijske mreže Al Jazeera. Azar, ki je bil del ekipe že od samega začetka delovanja mreže leta 1996, je bil v arabskem svetu znan kot avtor legendarnega slogana 'Mnenje in drugo mnenje', ki je postal zaščitni znak te medijske hiše. Njegova kariera je močno zaznamovala arabski medijski prostor, saj je veljal za avtoriteto na področju televizijskega novinarstva. Poleg vloge voditelja poročil je deloval tudi kot urednik in mentor mlajšim generacijam novinarjev. Njegovo delo je pripomoglo k vzpostavitvi Al Jazeere kot ključnega vira informacij na Bližnjem vzhodu, ki je pogosto izzival prevladujoče državne narative v regiji. Azarjeva smrt predstavlja konec določenega obdobja za mrežo, ki je pod njegovim vplivom sooblikovala sodobne standarde arabskega poročanja.

Po vsem svetu so se začela praznovanja novega leta 2026, pri čemer so države v južnem Pacifiku med prvimi vstopile v novo leto. Ljudje so se zbrali na javnih mestih in v družinskih krogih, da bi skupaj pozdravili leto 2026. Objavljene so bile tudi fotografije in videoposnetki praznovanj po svetu.

Novo leto 2026 se je začelo s spektakularnimi praznovanji po vsem svetu. Države v Južnem Pacifiku so bile med prvimi, ki so vstopile v novo leto. Mesta po vsem svetu so novo leto proslavila z osupljivimi praznovanji.

Svet je vstopil v leto 2026 z veličastnimi praznovanji. Od Times Squara do Burj Khalife, mesta po vsem svetu so organizirala praznovanja, odštevanja in festive dogodke ob vstopu v novo leto. Fotografije in videoposnetki s teh dogodkov so bili objavljeni, ki prikazujejo, kako so ljudje po vsem svetu praznovali.

Francoska igralka Brigitte Bardot, ki je umrla v nedeljo v starosti 91 let, se je v Kanadi spominjajo tudi kot aktivistke za pravice živali in glasne nasprotnice kanadskega lova na tjulnje.

Poleg njene filmske kariere in aktivizma za pravice živali, so se ob njeni smrti pojavile informacije o njenem zadnjem možu Bernardu d'Ormalu, s katerim je bila poročena več kot trideset let, in njunem poznanstvu preko Jean-Marie Le Pena. Poudarjeno je, da je Bardot postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu zaradi filma, čeprav ni nikoli menila, da je izjemno lepa. Spominjajo se je kot ikone lepote in svobodne zvezde.

Poleg njene filmske kariere in aktivizma za pravice živali, so se ob njeni smrti pojavile informacije o njenem zadnjem možu Bernardu d'Ormalu, s katerim je bila poročena več kot trideset let, in njunem poznanstvu preko Jean-Marie Le Pena. Poudarjeno je, da je Bardot postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu zaradi filma, čeprav ni nikoli menila, da je izjemno lepa. Spominjajo se je kot ikone lepote in svobodne zvezde.

Google naj bi kmalu omogočil uporabnikom Gmaila, da spremenijo svoje e-poštne naslove ".com", kar je pomembna novost za milijone uporabnikov po svetu. Sprememba bo še posebej dobrodošla za transspolne osebe, ki bodo lahko posodobile svoj naslov z novim imenom. Hkrati pa so uporabniki Gmaila in Microsoft Outlooka opozorjeni na novo e-poštno prevaro, ki izgleda zelo realistično in lahko pripelje do kraje podatkov.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka in pevka Brigitte Bardot. Filmska ikona, znana po svoji vlogi v seksualni revoluciji 20. stoletja, je preminila v nedeljo. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov. Svet filma se poklanja legendarni igralki.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov.

Donald Trump je napovedal načrte za novo floto bojnih ladij, imenovano 'Trump Class', ki naj bi jo sestavljale bojne ladje, opremljene s hipersoničnimi izstrelki, topovi na tirnice in laserji. Ta poteza je del širšega prizadevanja za oživitev ameriške ladjedelništva in krepitev mornariških zmogljivosti ZDA. Hkrati je Trump imenoval posebnega odposlanca za Grenlandijo, ki si prizadeva, da bi to ozemlje postalo del ZDA, kar je sprožilo nezadovoljstvo Danske.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi nosile ime "Trump-razred". Ladje naj bi bile del prenovljene "Zlate flote" in opremljene z najnovejšo tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot megalomansko potezo, drugi pa jo pozdravili kot prizadevanje za okrepitev ameriške mornariške moči. Trump je poudaril, da bodo nove ladje največje in najmočnejše, kar jih je ameriška mornarica kdaj zgradila, ter da bodo ključnega pomena za ohranjanje ameriške vojaške prevlade.

Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo vojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi se imenovale razred "Trump". Napoved je sprožila mešane odzive, pri čemer so nekateri kritizirali potezo kot pretirano, drugi pa so jo podprli kot način za posodobitev ameriške mornarice. Ladje naj bi bile opremljene z najnovejšo tehnologijo, vključno z laserskim orožjem in umetno inteligenco. Trump je dejal, da bo nova flota pripomogla k ohranjanju ameriške vojaške premoči in oživitvi ameriške ladjedelništva.

Novi posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Grenlandijo, guverner Louisiane Jeff Landry, je izrazil željo, da bi Grenlandija postala del ZDA. Ta izjava je sprožila ogorčenje na Danskem, ki nadzoruje avtonomni otok. Danski zunanji minister je izrazil globoko nejevoljo.

London je vstopil v leto 2026 s spektakularnim ognjemetom, ki si ga je ob reki Temzi ogledalo približno 100.000 ljudi. Ognjemet je bil tematsko obarvan v zeleni in roza barvi, navdih pa je črpal iz muzikala Wicked. Kljub temu pa je bila pred tem sporna zapora parka, kjer si ognjemet običajno ogleda veliko število ljudi.

Novice iz Amerike poročajo, da karibski programi državljanstva družinam ponujajo priložnost za boljše življenje. Programi omogočajo naselitev v mirnem okolju in ustvarjanje varne prihodnosti.

V indijski državi Odisha je več kot 8.000 kandidatov opravljalo državni izpit na letališki stezi. Dogodek je pritegnil pozornost zaradi nenavadne lokacije za izvedbo množičnega izpita.

Dr. Isaac Newton poroča o življenju učiteljice Gen iz Potters Villagea na Antigvi, ki je s svojim predanim delom več kot sedem desetletij oblikovala generacije. Bila je prva knjižnica, učiteljica in simbol discipline, prežete z ljubeznijo.

Novo poročilo razkriva, da ima najbogatejših deset odstotkov svetovnega prebivalstva v lasti kar tri četrtine vsega osebnega bogastva. To kaže na izjemno neenakost v razporeditvi bogastva in dohodka po svetu.

Univerza Baptist v Hong Kongu je suspendirala delovanje študentske unije po tem, ko so se na kampusu pojavila sporočila, ki so žalovala za žrtvami požara v Tai Po in zahtevala pravico. Študentska unija meni, da je suspenz neutemeljen in morda prikriva 'skrite motive'. Univerza ni specificirala, ali je suspenz povezan z nedavnimi objavami unije o požaru v Wang Fuk Court.

Glavno mesto Indonezije, Jakarta, je po novem poročilu Združenih narodov največje mesto na svetu z 41,9 milijona prebivalcev. Tokio je padel na tretje mesto. Poročilo tudi napoveduje, da bo Daka v Bangladešu do leta 2050 postala največje mesto na svetu. Devet od desetih največjih mest se nahaja v Aziji.

Viola Ford Fletcher, ena zadnjih preživelih žrtev pokola v Tulsi leta 1921, je umrla v starosti 111 let v bolnišnici v Tulsi, obkrožena z družino. Fletcherjeva je zadnja leta svojega življenja posvetila prizadevanjem za pravico glede tega smrtonosnega napada bele množice.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je objavila poročilo, ki kaže, da je približno 840 milijonov žensk po svetu doživelo partnersko ali spolno nasilje. V Latinski Ameriki je ta številka pod globalnim povprečjem (23,5 %), v Kolumbiji pa je žrtev 29,8 % žensk. WHO poziva vlade k odločnejšim ukrepom proti nasilju.

Amnesty International svari, da širitev infrastrukture za fosilna goriva predstavlja veliko kršitev človekovih pravic po vsem svetu in ogroža življenja milijard ljudi. Organizacija poudarja, da je 'obsedenost s fosilnimi gorivi' globalni problem, ki zahteva takojšnje ukrepanje.