Britanski delniški indeks FTSE 100 je ob začetku trgovanja v letu 2026 dosegel zgodovinski mejnik, ko se je prvič povzpel nad vrednost 10.000 točk. Indeks, ki vključuje sto najpomembnejših podjetij na londonski borzi, je dosegel najvišjo dnevno vrednost pri 10.052 točkah, kar predstavlja močan signal zaupanja v britansko gospodarstvo. Skok vrednosti temelji na uspešnem letu 2025, v katerem je indeks zabeležil 21,5-odstotno rast, kar je najboljši rezultat po letu 2009. K rasti so prispevali predvsem rudarski sektor, ki je izkoristil visoke cene plemenitih kovin, ter obrambna industrija. Analitiki poudarjajo, da britanski trg ostaja privlačen za mednarodne vlagatelje zaradi stabilnih zaslužkov podjetij in pričakovanj o bolj ohlapni denarni politiki britanske centralne banke (Bank of England). Čeprav britanski trgi niso tako močno izpostavljeni tehnološkemu sektorju in umetni inteligenci kot ameriški, so vlagatelji prepoznali vrednost v globalno razpršenih prihodkih britanskih korporacij. Kljub optimizmu pa strokovnjaki opozarjajo na morebitna tveganja v letu 2026, ki vključujejo geopolitične napetosti in nevarnost ponovnega vzpona inflacije.

Azijski delniški trgi so novo leto začeli z opazno rastjo, pri čemer je prednjačil hongkonški indeks Hang Seng, ki je pridobil dva odstotka vrednosti. Pozitivno vzdušje se je z azijskih trgov preneslo tudi na ameriške terminske pogodbe in cene nafte, ki so se v petek prav tako zvišale. Vlagatelji so leto odprli z optimizmom, kar se je odrazilo v splošnem povečanju vrednosti vrednostnih papirjev na večini regijskih borz. Analitiki pripisujejo začetno rast predvsem pozitivnim pričakovanjem glede gospodarske aktivnosti v letu, ki prihaja. Čeprav so bili nekateri trgi še vedno pod vplivom prazničnega zatišja, je bil obseg trgovanja zadosten za potrditev naraščajočega trenda. Bangkok, Hongkong in drugi finančni centri so poročali o stabilnem povpraševanju po delnicah, kar nakazuje na pripravljenost vlagateljev na prevzemanje tveganj v prvem četrtletju leta.

Indijska centralna banka (RBI) je v svojem najnovejšem poročilu o finančni stabilnosti ocenila, da indijsko gospodarstvo kljub negotovim globalnim razmeram ohranja močno rast. Glavna gonila stabilnosti so robustno domače povpraševanje, obvladljiva inflacija ter preudarne makroekonomske politike. Kljub odpornosti domačega finančnega sistema, ki ga podpirajo trdne bilance stanja bank in nizka volatilnost trgov, RBI opozarja na tveganja, ki izvirajo iz geopolitičnih napetosti in trgovinskih negotovosti na svetovni ravni. Sočasno azijski finančni velikani, kot je južnokorejska skupina Shinhan Financial, napovedujejo korenite spremembe v svojem delovanju. Izvršni direktor Jin Ok-dong je poudaril, da transformacija, podprta z umetno inteligenco (AX), za finančni sektor ni več le orodje za povečanje dobička, temveč vprašanje preživetja v novem tehnološkem paradigmi. Podobno v Združenih državah Amerike skupina Goldstone Financial Group poudarja pomen celostnega finančnega načrtovanja v novem letu, ki vključuje stresne teste portfeljev in prilagajanje tveganjem v spreminjajočem se naložbenem okolju. Globalni trgi se sicer zdijo na površju stabilni, vendar RBI opozarja na naraščajočo ranljivost zaradi tesne prepletenosti bančnih in nebančnih finančnih posrednikov ter hitre rasti stabilnih kovancev. Tehnološki napredek, zlasti naložbe v umetno inteligenco, ostaja ključni dejavnik, ki kljub splošnemu upočasnjevanju svetovne rasti ohranja določene segmente gospodarstva odporne.

Svetovno finančno krajino ob koncu leta 2025 zaznamujejo premiki v tehnološkem sektorju, kriptovalutah in avtomobilski industriji. Kitajsko podjetje BYD je uradno prehitelo ameriško Teslo in postalo največji proizvajalec električnih vozil na svetu, potem ko je v letu 2025 dobavilo 4,6 milijona vozil. Hkrati se finančni trgi pripravljajo na eno najpomembnejših obdobij javnih ponudb delnic (IPO) v zgodovini, saj so podjetja SpaceX, OpenAI in Anthropic napovedala načrte za vstop na borzo v letu 2026, pri čemer vrednotenje OpenAI že presega 500 milijard dolarjev. Na področju maloprodajnega trgovanja je platforma Robinhood poročala o umirjanju dejavnosti svojih strank po rekordnem oktobru. Kljub rasti prihodkov od trgovanja s kriptovalutami in opcijami, analitiki za leto 2026 napovedujejo nižje donose indeksa S&P 500. Medtem ko se trg nezamenljivih žetonov (NFT) sooča s presežkom ponudbe in padcem cen, pa fintech podjetja, kot sta Polymarket in Kalshi, beležijo rekordne investicije v višini več milijard dolarjev. Trump Media je medtem napovedal partnerstvo s Crypto.com za distribucijo digitalnih žetonov delničarjem, kar je povzročilo kratkotrajno rast vrednosti njihovih delnic.

Leto 2025 se na svetovnih finančnih trgih zaključuje z mešanimi, a večinoma pozitivnimi trendi za delniške indekse. Britanski indeks FTSE 100 je zabeležil najboljše leto v zadnjih 16 letih, saj se je njegova vrednost od začetka januarja zvišala za več kot 21 odstotkov. K rasti so največ prispevala rudarska, obrambna in bančna podjetja, London pa je po dolgem času po donosnosti prehitel newyorški indeks S&P 500. Na drugi strani je ameriški dolar za seboj pustil eno najslabših let v zadnjem obdobju, saj je proti košarici valut izgubil več kot devet odstotkov vrednosti. Investitorji pričakujejo, da se bo slabljenje dolarja nadaljevalo tudi v letu 2026, ko naj bi vodenje ameriške centralne banke (Fed) prevzel nov guverner z bolj popustljivo denarno politiko. Na surovinskih trgih vlada precejšnja nestanovitnost, zlasti pri plemenitih kovinah. Borza CME je bila zaradi ekstremnih nihanj cen srebra, ki je doseglo rekordnih 84 dolarjev za unčo in nato padlo na 70 dolarjev, prisiljena dvakrat v enem tednu povišati kritje (margin) za trgovanje s terminskimi pogodbami. Kljub trenutnim nihanjem pa so napovedi za industrijski sektor v letu 2026 spodbudne. Analitiki Bloomberga predvidevajo, da bodo dobički v sektorju materialov zrasli za približno 20 odstotkov, predvsem na račun ameriških carin, ki krepijo cenovno moč domačih proizvajalcev jekla in embalaže. Podjetja, kot sta Nucor in Sherwin-Williams, naj bi tako izkoristila trgovinsko zaščito za povečanje tržnega deleža na račun uvoza.

Legendarni ameriški investitor Warren Buffett se je uradno upokojil z mesta glavnega izvršnega direktorja konglomerata Berkshire Hathaway, ki ga je vodil več kot šest desetletij. Pod njegovim vodstvom se je podjetje preoblikovalo iz propadajoče tekstilne tovarne v globalni finančni imperij, ki je danes vreden več kot bilijon dolarjev. Buffett, ki bo letos dopolnil 95 let, je svojo naložbeno pot v Berkshire Hathawayu začel leta 1962, ko je delnice kupoval po ceni okoli 7,60 dolarja. Danes vrednost delnice razreda A presega 755.000 dolarjev, kar predstavlja več kot 4,7-milijonodstotno kumulativno rast vrednosti. Ob Buffettovem odhodu podjetje razpolaga z rekordnimi 382 milijardami dolarjev v gotovini, kar sproža ugibanja o prihodnjih strateških potezah novega vodstva. Konglomerat, ki vključuje hčerinske družbe, kot sta GEICO in BNSF, ter obsežne lastniške deleže v podjetjih Apple, Coca-Cola in American Express, je v zadnjih 12 četrtletjih beležil neto prodajo delnic. Takšno kopičenje likvidnih sredstev nekateri analitiki interpretirajo kot pripravo na morebitni večji upad trga. Hkrati se v investicijskih krogih pojavljajo vprašanja, ali bo nova generacija voditeljev spremenila Buffettov konservativni odklonilen odnos do digitalnih sredstev, kot so kriptovalute.

Ameriški delniški trg je tik pred dosegom redkega mejnika, saj bo indeks S&P 500 po napovedih že tretje leto zapored zaključil z dvomestno rasto. Takšen niz se je od leta 1940 zgodil le petkrat, kar poudarja izjemno obdobje donosnosti za vlagatelje na ameriških borzah. Indeks S&P 500 naj bi letošnje leto sklenil s približno 17-odstotno rasto, kar sledi 23-odstotnemu skoku v letu 2024 in 24-odstotnemu povečanju v letu 2023. Analitiki že pripravljajo napovedi za leto 2026, medtem ko se trg spopada z visokimi pričakovanji glede nadaljnjega gospodarskega zagona. Ta trend rasti odraža odpornost ameriškega gospodarstva in močne poslovne rezultate podjetij, kljub preteklim negotovostim glede obrestnih mer in inflacije. Vlagatelji so v tem triletnem obdobju uživali v nadpovprečnih donosih, ki so presegli zgodovinska povprečja. Čeprav so tri zaporedna leta takšnih rasti statistično redka, so trenutne tržne razmere in tehnološki napredek, predvsem na področju umetne inteligence, močno podpirali vrednosti delnic največjih ameriških korporacij.

Vrednost kriptovalute bitcoin se je v zadnjem četrtletju leta 2025 močno znižala, zaradi česar je žeton leto sklenil v rdečih številkah. Kljub začetnemu optimizmu in rasti v prvi polovici leta je bitcoin v zadnjih mesecih izgubil ves pridobljeni zagon. Analitiki opozarjajo, da bi se lahko negativen trend nadaljeval tudi v letu 2026, saj nekateri strokovnjaki menijo, da je trg ostal brez novih kupcev, kriptovaluta pa nima notranje vrednosti. Napovedi za prihodnje leto ostajajo negotove, saj so na trg v letu 2025 močno vplivali zunanji dejavniki, ki so zasenčili specifično dogajanje v industriji. Nekateri skeptiki celo napovedujejo, da bitcoin morda nikoli več ne bo dosegel meje 100.000 ameriških dolarjev. Investitorji in deležniki na trgu zdaj z zanimanjem pričakujejo nove razvojne korake, ki bi lahko stabilizirali trg, vendar trenutno prevladuje pesimizem glede nadaljnjih donosov.

Ameriški delniški indeksi so zadnji trgovalni dan leta 2025 zabeležili rahel upad vrednosti, s čimer se je končalo sicer izjemno uspešno leto za finančne trge. V sredo se je indeks S&P 500 znižal za 0,7 odstotka, industrijski indeks Dow Jones je izgubil 0,6 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa je zdrsnil za 0,8 odstotka. Trgovanje je bilo zaradi bližajočih se novoletnih praznikov pričakovano skromno, saj so številni vlagatelji že predčasno zaključili svoje pozicije. Kljub negativnemu trendu v zadnjih štirih dneh trgovanja je leto 2025 za Wall Street predstavljalo eno najuspešnejših obdobij v zadnjem času. Indeks S&P 500 je v celotnem letu pridobil 16,4 odstotka vrednosti, k čemur je ključno prispevalo navdušenje nad razvojem umetne inteligence in optimizem glede gospodarske rasti. Trgi so v tem obdobju pokazali precejšnjo odpornost na trgovinske napetosti in občasno negotovost v svetovnem merilu, kar je vlagateljem prineslo nadpovprečne letne donose.

Ameriški borzni trgi so v sredo, na zadnji trgovalni dan leta 2025, zabeležili rahel upad vrednosti ob skromnem obsegu trgovanja. Širši indeks S&P 500 je v dopoldanskem delu trgovanja izgubil 0,2 odstotka, medtem ko se je industrijski indeks Dow Jones znižal za 111 točk oziroma 0,2 odstotka. Tudi tehnološki indeks Nasdaq je sledil negativnemu trendu z enakim 0,2-odstotnim padcem. Trgovanje je odražalo previdnost vlagateljev, ki so se odločili za unovčevanje dobičkov po izjemno uspešnem letu za kapitalske trge. Kljub negativnemu predznaku na zadnji dan so borzni indeksi leto 2025 končali kot eno najuspešnejših obdobij v zadnjem času. Leto je zaznamovala mešanica optimizma glede gospodarske rasti in negotovosti zaradi nenehnih tržnih nihanj. Današnje gibanje tečajev je neposredno nadaljevanje trenda z začetka tedna, ko so vlagatelji ob nizki likvidnosti in prazničnem vzdušju ohranili zadržanost, kar je preprečilo nove rekordne vrednosti ob samem izteku leta.

Legendarni vlagatelj Warren Buffett je v sredo uradno zaključil svojo dolgoletno vlogo izvršnega direktorja investicijskega konglomerata Berkshire Hathaway. Buffett, ki velja za enega najuspešnejših vlagateljev v zgodovini, je skozi desetletja oblikoval edinstveno kulturo podjetja, ki je temeljila na dolgoročnih naložbah in transparentnosti. Njegova letna pisma delničarjem in slovita srečanja v Omahi so postala ključen vir modrosti za milijone vlagateljev po vsem svetu. Njegov odhod označuje konec nekega obdobja za ameriški finančni trg, saj je Buffett v svojem mandatu Berkshire Hathaway spremenil iz propadajočega tekstilnega podjetja v globalnega velikana z deleži v ključnih panogah, od zavarovalništva do tehnologije. Kljub njegovi upokojitvi ostajajo njegova načela o discipliniranem investiranju in osebni integriteti temeljni del strategije podjetja. Buffettovo vodenje ni bilo omejeno le na ustvarjanje dobička, temveč je vključevalo tudi širše nasvete o življenju in etiki, s čimer si je prislužil naziv 'prerok iz Omahe'.

Priznani vlagatelj Michael Burry, ki je zaslovel z napovedjo zloma nepremičninskega trga leta 2008, je preko družbenega omrežja X sporočil, da trenutno nima odprte kratke pozicije (short) na delnice podjetja Tesla. Burry je pojasnilo podal v odgovoru na vprašanje uporabnika, potem ko je v ločeni objavi podjetje Elona Muska označil za nesmiselno precenjeno. Kljub skeptičnemu pogledu na vrednotenje Tesle, ki po njegovem mnenju ne upravičuje trenutne tržne cene, se vlagatelj očitno ni odločil za neposredno stavo proti rasti njenih delnic. Njegove navedbe prihajajo v času, ko se vlagatelji vse bolj osredotočajo na prihodnji potencial Tesle na področjih robotiziranih taksijev, humanoidnih robotov in umetne inteligence, kar ohranja visoko vrednost delnic kljub pesimističnim napovedim glede dobave vozil. Burry, ki je novembra lani odjavil svoj hedge sklad Scion Asset Management pri ameriški Komisiji za vrednostne papirje in borzo (SEC), svoje trgovalne dejavnosti zdaj izvaja v bolj diskretni obliki. Analitiki opozarjajo, da so bile njegove pretekle napovedi o zlomih trgov pogosto napačno tempirane, kar je privedlo do kritik o njegovi investicijski strategiji v zadnjih letih.

Glavni indeksi na Wall Streetu so zadnji teden leta pričeli z upadom vrednosti, potem ko so se delnice vodilnih tehnoloških podjetij umaknile z rekordnih ravni, doseženih v preteklem tednu. Indeks S&P 500 je leto 2025 kljub trenutnemu znižanju zaključil s približno 17-odstotno rastjo, h kateri je največ prispeval razcvit na področju umetne inteligence. V ospredju so bila podjetja, kot so Nvidia, Palantir in Alphabet, ki so zaradi povečanih investicij v infrastrukturo za strojno učenje beležila nadpovprečne donose. Investicije velikanov, med katerimi so Microsoft, Amazon in Meta, so presegle 440 milijard dolarjev, kar je spodbudilo povpraševanje po strežnikih, sistemih za hlajenje in shranjevanje podatkov. Kljub splošni rasti trga pa leto ni prineslo enakomernega uspeha vsem sektorjem, saj so se med komponentami indeksa S&P 500 pojavile velike razlike med najuspešnejšimi podjetji in tistimi, ki rasti niso sledila. Trg se je tako ob koncu leta razdelil na izrazite zmagovalce, predvsem v sektorju polprevodnikov in podatkovne infrastrukture, ter na podjetja, ki so ostala v ozadju.

Borza Chicago Mercantile Exchange (CME) je v zadnjih dneh leta 2025 zvišala maržne zahteve za terminske pogodbe na plemenite kovine, kar je sprožilo buren odziv na finančnih trgih. Zaradi te odločitve so cene srebra v enem dnevu padle za več kot devet odstotkov, medtem ko se je promptna cena srebra znižala za pet dolarjev. Podobne pritiske so občutile tudi druge plemenite kovine; zlato je izgubilo 50 dolarjev glede na dnevni vrh, paladij pa je strmoglavil za sedem odstotkov. Kljub trenutnemu popravku cen srebro na letni ravni še vedno beleži izjemno, več kot 150-odstotno rast, kar predstavlja najmočnejše leto za to kovino v zgodovini. Na valutnih trgih britanski funt ostaja pod pritiskom v razmerju do ameriškega dolarja, saj se par GBP/USD giblje okoli vrednosti 1,3460, kar nakazuje na slabljenje bikovskega trenda. Hkrati kriptovaluta cardano (ADA) kaže znake okrevanja po padcu na kritično podporno raven 0,35 dolarja. Tehnični kazalniki nakazujejo na morebiten 40-odstotni odboj vrednosti do januarja 2026, če bo digitalnemu sredstvu uspelo prebiti odporno raven pri 0,43 dolarja. Trgi plemenitih kovin in digitalnih naložb tako vstopajo v novo leto v znamenju povečane volatilnosti in prilagajanja regulatornim spremembam na vodilnih svetovnih borzah.

Delnice so se v Evropi v torek odprle mešano, potem ko so v Aziji zdrsnile, saj so nekatere regionalne trge zaključile trgovanje za leto. Cene surove nafte so se rahlo povečale, zlato in srebro pa sta nadaljevala svojo rast. Pomembnejše azijske borze, vključno s Tokiom in Seulom, so bile v sredo zaprte zaradi novoletnih praznikov, trgovanje pa je bilo mešano na tistih borzah, ki so ostale odprte.

Ameriški delniški indeksi na borzi v New Yorku so se v ponedeljek na začetku zadnjega, praznično skrajšanega tedna leta 2025 rahlo znižali. Trgovanje je bilo po navedbah analitikov mirno in z manjšim obsegom prometa, saj je večina večjih vlagateljev svoje pozicije že zaprla pred iztekom koledarskega leta. Kljub manjšim dnevnim izgubam ti premiki niso bistveno vplivali na sicer visoko letno rast osrednjih borznih indeksov. Do zaključka leta sta ostala le še dva trgovalna dneva, v katerih se pričakuje nadaljevanje nizke aktivnosti. Do rahlega upada je prišlo v času, ko so se vlagatelji na globalnih trgih odzivali na umirjanje po božičnih praznikih, medtem ko so azijske borze kazale mešane rezultate. Padec v New Yorku odraža predvsem previdnost udeležencev na trgu ob koncu uspešnega finančnega obdobja, ko se pozornost že usmerja v gospodarske napovedi za prihajajoče leto 2026.

NZD/USD se je odbil, saj trgovci pričakujejo dodatno znižanje obrestnih mer s strani ameriške centralne banke (Fed). Dolar se sooča z najslabšo uspešnostjo v skoraj desetletju, medtem ko nekateri vlagatelji menijo, da se bo upad valute nadaljeval. Zahteve za nadomestilo za brezposelnost v ZDA so padle na 199.000, kar je manj od pričakovanj, s čimer so se zmanjšale možnosti za znižanje obrestne mere Feda v januarju na 13 %. USD/CHF se je ustavil tik pod 0,7940.

Medtem ko prevzem podjetja Manus AI s strani Mete za dve milijardi dolarjev vzbuja navdušenje, so se pojavili tudi pomisleki glede morebitnega odtoka strokovnjakov za umetno inteligenco iz Kitajske. Poleg tega se je izkazalo, da podjetje OpenAI ponuja najvišje plačne pakete v Silicijevi dolini, s čimer prekaša tudi Meto. Analitiki napovedujejo, da bi lahko nekatera podjetja, ki so v letu 2025 zaostajala na področju umetne inteligence, v letu 2026 dosegla izjemen napredek.

Greg Abel bo ta teden prevzel vodenje Berkshire Hathaway od legendarnega Warrena Buffetta. Abel se bo soočil z izzivom, kako prevzeti vodenje konglomerata od Buffetta, ki ga mnogi štejejo za največjega investitorja na svetu.

Indijska rupija je ob koncu trgovanja na medbančnem deviznem trgu pridobila 14 paisov in se ustalila pri vrednosti 89,84 za ameriški dolar. Indijska valuta je trgovalni dan začela pri tečaju 89,98, tekom dneva pa se je njena vrednost gibala v razponu med 89,72 in 89,98 za dolar. Gre za pozitiven odmik od preteklih trendov padanja vrednosti, ki so bili opazni v zadnjih mesecih leta 2025. Analitiki poudarjajo, da je bila stabilnost valute v tem trgovalnem ciklu ključna, saj se je rupija uspela odlepiti od rekordno nizkih ravni, ki jih je dosegala septembra in oktobra. Kljub nestanovitnosti na globalnih trgih je indijska valuta tokrat pokazala odpornost, kar je pripomoglo k rahlemu izboljšanju tečaja ob zaključku borznega poslovanja.