Podjetje OpenAI je v poročilu razkrilo, da se na njihovo umetno inteligenco ChatGPT vsak dan obrne več kot 40 milijonov uporabnikov, ki iščejo odgovore na vprašanja, povezana z zdravjem. Podatki kažejo na izjemen porast uporabe tovrstnih orodij za navigacijo skozi zapletene zdravstvene sisteme, zlasti v Združenih državah Amerike. Uporabniki umetno inteligenco pogosto uporabljajo za razumevanje medicinskih izvidov, dešifriranje visokih računov za storitve in celo za pripravo pritožb ob zavrnitvah zavarovalniških zahtevkov. Trend poudarja hitro preobrazbo umetne inteligence v ključno orodje za javno zdravje, čeprav strokovnjaki opozarjajo na previdnost pri zanašanju na generativne modele pri kritičnih medicinskih odločitvah. Kljub temu dostopnost in hitrost odgovorov, ki jih ponuja ChatGPT, očitno zapolnjujeta vrzel v informiranosti bolnikov. OpenAI s temi podatki utrjuje svojo vlogo ne le na tehnološkem, temveč tudi na širšem družbenem in sistemskem področju.

Strokovnjaki na področju tehnologije so objavili nove napovedi za razvoj umetne inteligence (UI) v letu 2026, pri čemer so priznali določene napačne ocene iz preteklega leta. Po navedbah avtorjev se bo prihajajoče leto bistveno razlikovalo od leta 2025, saj se pričakujejo korenite spremembe v delovanju in integraciji teh sistemov. Analiza preteklih napak v napovedih za leto 2025 služi kot podlaga za bolj natančno razumevanje hitrosti tehnološkega napredka. Nove strateške usmeritve kažejo na premik od zgolj generativnih modelov k naprednejšim oblikam UI, ki bodo v večji meri vplivale na vsakodnevne procese. Avtorji poudarjajo, da je bilo leto 2025 obdobje prilagajanja, medtem ko bo leto 2026 prineslo večjo stabilnost in konkretnejše aplikacije tehnologije v praksi. Kljub optimizmu pa ostajajo previdni glede hitrosti sprejemanja teh rešitev v širši družbi.

Zdravstveni uradniki v Minnesoti so izrazili zaskrbljenost zaradi sprememb, ki jih je ameriška vlada uvedla 5. januarja in se nanašajo na zmanjšanje pomembnosti nekaterih cepljenj za otroke, vključno s cepivi proti hepatitisu B, RSV in gripi.

Uporabniki družbenega omrežja TikTok so v začetku novega leta začeli množično uvajati tako imenovano analogno rutino, ki spodbuja zamenjavo digitalnih naprav z oprijemljivimi hobiji. Osrednji element trenda je uporaba analognih torb, v katere posamezniki namesto pametnih telefonov shranijo knjige, pripomočke za umetniško ustvarjanje in uganke. Cilj te prakse je omejiti pretirano pregledovanje digitalnih vsebin, znano kot neskončno drsenje, ter ga nadomestiti z dejavnostmi, ki krepijo duševno zdravje in splošno zadovoljstvo. Strokovnjaki poudarjajo, da trend temelji na znanstvenih dognanjih o spreminjanju navad in nevroplastičnosti možganov. Z namerno zamenjavo digitalnih dražljajev z analognimi opravili posamezniki lažje preoblikujejo svoje rutine in zmanjšajo odvisnost od zaslonov. Priljubljenost tega pojava odraža naraščajočo potrebo po digitalnem razstrupljanju v sodobni družbi, kjer tehnologija močno posega v prosti čas in kakovost bivanja. Trend se je hitro razširil med mladimi, ki iščejo načine za boljšo osredotočenost v vsakdanjem življenju.

Britanska agencija za zdravila in medicinske pripomočke (MHRA) je v soboto uradno odobrila uporabo cepiva Kostaive (zapomeran, ARCT-154), ki ga je razvilo podjetje Arcturus Therapeutics. Gre za prvo samoojačevalno oziroma samopodvajajoče se sa-mRNA cepivo proti covidu-19, ki je namenjeno odraslim osebam nad 18 let. Nova tehnologija deluje tako, da telo prisili v proizvodnjo proteina bodice in encima, ki nato samostojno izdeluje kopije cepilne sa-mRNA, kar naj bi podaljšalo učinek imunskega odziva. Odločitev britanskih regulatorjev prihaja v času, ko se v znanstvenih krogih in javnosti nadaljujejo razprave o varnosti in dolgoročni učinkovitosti cepiv mRNA. Medtem ko vlade in zdravstvene institucije poudarjajo pomen novih tehnologij za spopadanje z mutacijami virusa, kritični glasovi opozarjajo na morebitne nepredvidene posledice tovrstnih mehanizmov v človeškem telesu. Odobritev novega cepiva predstavlja pomemben mejnik v razvoju cepilne tehnologije, saj bi lahko omogočila nižje odmerke in hitrejši odziv na nove različice virusa.

Podjetje Valve je razglasilo zmagovalce prestižnih nagrad Steam Awards za leto 2025, kjer je glavno lovoriko za igro leta prejela dolgo pričakovana pustolovščina Hollow Knight: Silksong. Naslov, ki ga je razvil neodvisni studio Team Cherry, je v glasovanju uporabnikov platforme Steam uspel premagati močno konkurenco, vključno z odmevno igro Clair Obscur, ki je v preteklem letu veljala za eno glavnih favoritinj v industriji videoiger. Zmaga igre Silksong predstavlja presenečenje za del javnosti, saj je projekt zaznamovalo dolgotrajno obdobje razvoja in številne odložitve. Kljub temu so igralci s podelitvijo naziva igre leta potrdili, da je končni izdelek izpolnil visoka pričakovanja skupnosti. Nagrade Steam Awards so specifične prav zaradi dejstva, da o zmagovalcih ne odloča strokovna žirija, temveč neposredno uporabniki digitalne trgovine, kar odraža dejansko priljubljenost naslovov med širšim krogom igralcev po vsem svetu.

Pakistan in Vietnam sta v luči naraščajočih digitalnih groženj in pomanjkanja strokovnega kadra sprejela nove ukrepe za zaščito svoje informacijske infrastrukture. Pakistanska zvezna enota za ukrepanje ob kibernetskih incidentih (PKCERT) je podpisala memorandum o sodelovanju z globalnim podjetjem Kaspersky, kar bo državi omogočilo boljše odkrivanje in preprečevanje kibernetskega vohunjenja. Sodelovanje se osredotoča na izmenjavo podatkov o grožnjah ter usposabljanje kadrov v vladnem, industrijskem in akademskem sektorju. Do teh premikov prihaja v času, ko so bili pakistanski hekerji obtoženi novih vohunskih operacij proti indijskim vladnim institucijam in univerzam. Istočasno se Vietnam spopada s kritičnim pomanjkanjem strokovnjakov za kibernetsko varnost, kar ogroža njegovo digitalno suverenost in gospodarski razvoj. Vietnamske oblasti so poudarile, da tehnologija sama po sebi ni dovolj, temveč je ključna visokokakovostna delovna sila. Država je zato odprla nove raziskovalne centre in okrepila sodelovanje z evropsko poslovno skupnostjo. Obe državi sta s temi koraki pokazali namero po zmanjšanju ranljivosti kritične infrastrukture, ki postaja vse pogostejša tarča državnih in nedržavnih akterjev v regiji.

Finska je kot odgovor na naraščajočo grožnjo dezinformacij in lažnih novic uvedla programe medijske pismenosti že za otroke v predšolskem obdobju. Strategija, ki se izvaja v Helsinkih in po celotni državi, vključuje otroke od tretjega leta starosti dalje, s čimer želijo oblasti zgraditi dolgoročno odpornost družbe proti manipulacijam v digitalnem okolju. Izobraževalni sistem se osredotoča na kritično presojo informacij, prepoznavanje prirejenih fotografij in razumevanje delovanja algoritmov na družbenih omrežjih. Finski model velja za enega najuspešnejših v Evropi, saj država redno zaseda prvo mesto na lestvici medijske pismenosti med evropskimi narodi. Program ni omejen le na tehnološke vidike, temveč spodbuja kritično razmišljanje skozi igro in prilagojene vsebine, kar otrokom pomaga razlikovati med dejstvi in fikcijo že v zgodnjem otroštvu. S tem korakom Finska krepi svojo demokratično ureditev in zmanjšuje vpliv tujih dezinformacijskih kampanj, ki bi lahko destabilizirale družbeno kohezijo.

Podjetje Starlink, ki je v lasti ameriškega milijarderja Elona Muska, je napovedalo, da bo prebivalcem Venezuele do 3. februarja 2026 zagotovilo brezplačen dostop do širokopasovnega satelitskega interneta. Odločitev podjetja je neposreden odziv na izredne politične razmere in vsesplošen kaos, ki je nastal po vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri je bil zajet dolgoletni predsednik Nicolás Maduro. S to potezo želi podjetje SpaceX zagotoviti neprekinjeno komunikacijo in pretok informacij v državi, ki se trenutno spopada z nestabilnostjo in negotovo prihodnostjo. Elon Musk je novico potrdil na svojem družbenem omrežju X, kjer je poudaril pomen podpore venezuelskemu ljudstvu v ključnih trenutkih. Storitev bo vsem uporabnikom na voljo brezplačno za obdobje enega meseca, kar naj bi preprečilo informacijsko blokado po padcu prejšnjega režima. Zaradi trenutnih razmer v Venezueli, kjer so tradicionalne komunikacijske poti lahko motene ali nadzorovane, satelitska tehnologija Starlink predstavlja ključno orodje za dostop do neodvisnih informacij in povezavo s svetom.

Britanska laburistična vlada je po poročanju tujih medijev v okviru širitve sistema digitalne identifikacije preučevala predlog, po katerem bi novorojenčki ob rojstvu prejeli digitalno identiteto. Načrt, ki ga je v okviru vladnega urada vodil minister Josh Simons, predvideva povezavo digitalnih identifikatorjev z zdravstvenimi kartotekami otrok od rojstva dalje. Pobuda se opira na estonski model, kjer dojenčki ob registraciji rojstva prejmejo enotno identifikacijsko številko za dostop do javnih storitev. Kritiki so predlog označili za poskus vzpostavitve vseživljenjskega sistema sledenja državljanom, ki naj bi se zgolj prikrival kot orodje za nadzor nezakonitih migracij. Poleg vprašanj o zasebnosti se pojavljajo tudi namere, da bi digitalne identitete služile kot pogoj za dostop mladostnikov do družbenih omrežij, kar sledi globalnim trendom omejevanja dostopa do spleta za mladoletne osebe. Premier Keir Starmer je sicer širše načrte o digitalni identifikaciji napovedal že septembra, vendar so podrobnosti o vključevanju najmlajših v javnost prišle šele pred kratkim.

Ruska podjetja, ki upravljajo z biometričnimi podatki državljanov, so uvedla nove načine uporabe obrazne prepoznave kot oblike identifikacije. Po navedbah upravljavcev naj bi ta širitev prinesla visoko raven varnosti in udobja za prebivalce Ruske federacije vseh starostnih skupin. Sistem omogoča digitalno potrjevanje identitete brez potrebe po fizičnih dokumentih, kar naj bi poenostavilo dostop do različnih storitev. Kljub trditvam o varnosti in tehnološkem napredku uvedba tovrstnih sistemov v Rusiji sproža vprašanja o zasebnosti in nadzoru nad osebnimi podatki. Tehnologija, ki temelji na biometriji, se v državi vse pogosteje uporablja v javnem prometu, bančništvu in pri dostopu do vladnih storitev. Kritiki opozarjajo na tveganja centraliziranega zbiranja podatkov, medtem ko uradni viri poudarjajo učinkovitost sistema v sodobni digitalni družbi.

V soboto, 3. januarja 2026, so ljubitelji astronomije po vsem svetu opazovali prvi letošnji pomemben nebesni pojav, imenovan volčja superluna. Pojav se zgodi, ko polna luna doseže svojo najnižjo točko oziroma perigej, kar pomeni, da je v svoji orbiti najbližje Zemlji. Zaradi tega se je lunino oblo dalo videti znatno večjo in svetlejšo kot običajno. Dogodek je sovpadel s praznikom Paush Purnima, ki po hindujskem lunarnem koledarju označuje prvo polno luno v letu. Astronomi in vremenoslovci so poročali o ugodnih razmerah za opazovanje, zlasti v delih Združenih držav Amerike in Azije, kjer je bilo nebo jasno. Izraz volčja luna izvira iz ljudskega izročila, superluna pa predstavlja redek trenutek, ko so vizualni učinki lune zaradi bližine našemu planetu najbolj izraziti.

V Keniji so sporočili novico o smrti slovitega slona po imenu Craig, ki je bil eden zadnjih tako imenovanih 'super tuskers' v Afriki. Gre za izraz, ki označuje slone z okli, katerih teža presega 45 kilogramov in so tako dolgi, da se ob hoji dotikajo tal. Craig je poginil v starosti 54 let v narodnem parku Amboseli na jugu države, po navedbah lokalnih oblasti in naravovarstvenikov pa je bila njegova smrt naravna. Njegovo dolgo življenje v divjini velja za simbol uspešnih prizadevanj Kenije v boju proti nezakonitemu lovu na slonovo kost, ki je v preteklosti močno zredčil populacije teh veličastnih sesalcev. Kenijska služba za divjad (Kenya Wildlife Service) je ob njegovi smrti izpostavila slonovo dostojanstveno prisotnost in pomen za turizem, saj je bil Craig ena glavnih atrakcij za obiskovalce safarijev. Naravovarstvene organizacije, vključno z Amboseli Trust for Elephants, so izrazile hvaležnost vsem, ki so mu omogočili, da je svoje življenje v celoti preživel v naravnem okolju brez posegov krivolovcev.

Zgodovina zapisane besede sega v obdobje okoli leta 5000 pr. n. št., vendar izvor najstarejših zapisov ostaja zavit v tančico skrivnosti. Strokovnjaki so v nedavni analizi osvetlili, kako so se skozi tisočletja razvijali nosilci informacij in kakšno vlogo so knjige igrale v antičnih družbah Grčije in Rima. Raziskava se osredotoča na izkušnjo obiskovalca takratnih knjigarn in na fizično obliko antičnih knjig, ki so se bistveno razlikovale od današnjih kodeksov. Analiza poudarja, da so bili antični zvitki in kasnejše oblike zapisov ključni za ohranjanje kulturne dediščine in prenos znanja. Vzpon knjižnega trga v antiki je zahteval vzpostavitev posebnih trgovskih poti in prepisovalnih delavnic, kar je omogočilo širjenje filozofskih, literarnih in znanstvenih del med izobraženo elito. Čeprav so se materiali in tehnike izdelave spremenili, osnovna želja po beleženju in deljenju informacij ostaja stalnica človeške civilizacije že več kot sedem tisočletij.

Najnovejša študija, izvedena v okviru raziskave Apple Heart and Movement Study, je razkrila, da kar 80 odstotkov uporabnikov pametnih ur Apple Watch, ki so v začetku leta povečali svojo telesno aktivnost, uspešno premaga kritično obdobje, znano kot 'dan obupancev' (Quitters Day). To je dan v sredini januarja, ko večina ljudi običajno opusti svoje novoletne zaobljube. Podatki kažejo, da tehnološki pripomočki in personalizirane meritve pomembno prispevajo k dolgoročnemu ohranjanju zdravih navad in telesne pripravljenosti. Podjetje Apple je za leto 2026 napovedalo tudi nove programe v okviru storitve Fitness+, ki so zasnovani za spodbujanje konsistence namesto hitrih rezultatov. Storitev nudi uporabnikom poglobljen vpogled v njihove treninge in splošno zdravstveno stanje, s čimer želi podpreti milijone ljudi po vsem svetu pri doseganju zastavljenih ciljev. Raziskovalci poudarjajo, da so digitalne spodbude in spremljanje napredka v realnem času ključni dejavniki, ki uporabnikom pomagajo premostiti začetni upad motivacije v prvih tednih leta.

Antropologi so z uporabo naprednih tehnik 3D-modeliranja analizirali fosilne ostanke vrste Sahelanthropus tchadensis, ki je pred sedmimi milijoni let živela v današnjem Čadu. Raziskava, ki jo je vodil dr. Scott Williams z Univerze v New Yorku, se je osredotočila na analizo stegnenice in podlahtnice, pri čemer so odkrili ključne indikatorje bipedalizma oziroma hoje po dveh nogah. Osrednja najdba je izrazita grčica na stegnenici, ki služi kot pritrdišče za iliofemoralno vez, najmočnejšo vez v človeškem telesu, ki omogoča stabilno vzravnano držo. Če se bodo ugotovitve potrdile, bo to korenito spremenilo razumevanje človeške evolucije, saj bi Sahelanthropus postal najstarejši znani neposredni prednik človeka. Doslej je ta naziv pripadal rodu Ardipithecus, ki je mlajši za približno dva milijona let. Kljub novim dokazom v znanstveni skupnosti še vedno ostajajo določeni dvomi, saj nekateri strokovnjaki opozarjajo na potrebo po dodatnih fosilnih najdbah za dokončno potrditev teze, da gre za hominina in ne le za izumrlo vrsto človečnjaka z nekaterimi človeku podobnimi lastnostmi. Raziskava sicer poudarja, da je bil prehod na pokončno hojo eden ključnih trenutkov, ki so ločili človeško linijo od skupnega prednika s šimpanzi.

Nova obsežna raziskava v Združenih državah Amerike je pokazala, da so otroci, ki so zamudili prva rutinska cepljenja pri dveh in štirih mesecih starosti, znatno bolj nagnjeni k temu, da do drugega leta ne prejmejo cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (MMR). Študija, ki je bila objavljena v reviji JAMA Network Open, je zajela več kot 321.000 otrok, ki so prejemali zdravstveno oskrbo med letoma 2018 in 2025. Raziskovalci so ugotovili, da je upad precepljenosti z odmerki MMR tesno povezan z naraščajočim nezaupanjem v cepiva, kar se je močno okrepilo po pandemiji covida-19. Centri za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) so ob tem opozorili, da so v ZDA prvič po več kot 30 letih zabeležili več kot 2.000 primerov ošpic, kar predstavlja resno tveganje za javno zdravje. Analiza podatkov iz elektronskih zdravstvenih evidenc Truevata je potrdila, da so dejavniki, ki vodijo do zamud pri cepljenju, po pandemiji postali izrazitejši, vendar doslej niso bili zadostno raziskani. Strokovnjaki poudarjajo, da je pravočasno cepljenje ključnega pomena, saj prvi odmerek cepiva MMR zagotavlja 93-odstotno učinkovitost, medtem ko dva odmerka skoraj popolnoma zaščitita pred okužbo. Naraščajoča odklonilnost staršev do cepljenja vpliva na zmanjšanje kolektivne imunitete, kar vodi do ponovnega izbruha bolezni, ki so bile v preteklosti že pod nadzorom. Ugotovitve študije služijo kot opozorilo zdravstvenim sistemom, naj se osredotočijo na spremljanje zgodnjih urnikov cepljenja, saj so ti napovednik za kasnejšo (ne)precepljenost otrok.

Najnovejše raziskave v Združenih državah Amerike so razkrile zaskrbljujoč trend upadanja stopnje precepljenosti med otroki, kar sovpada z največjim izbruhom ošpic v zadnjih treh desetletjih. Študija, objavljena v strokovni reviji JAMA Network Open, kaže na neposredno povezavo med zamujenimi zgodnjimi odmerki cepiv in verjetnostjo, da otrok do drugega leta starosti ne bo prejel ključnega cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (MMR). Po podatkih Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) so v državi prvič po več kot 30 letih presegli število 2.000 primerov ošpic, kar strokovnjaki pripisujejo naraščajočemu nezaupanju v cepiva, ki se je poglobilo po pandemiji covida-19. Znanstveniki so analizirali podatke več kot 321.000 otrok, vključenih v zdravstvene sisteme med letoma 2018 in 2025. Ugotovili so, da se je delež malčkov, ki so bili proti MMR cepljeni pravočasno, znatno zmanjšal. Medtem ko ameriški zdravstveni protokoli priporočajo prvi odmerek med 12. in 15. mesecem starosti, se starši vedno pogosteje odločajo za odlog ali zavrnitev imunizacije. Hkrati so zdravstvene oblasti v nekaterih državah, vključno z Veliko Britanijo, napovedale uvedbo novega cepiva MMRV, ki poleg ošpic, mumpsu in rdečk vključuje še zaščito proti noricam, kar bi lahko poenostavilo cepilne programe in povečalo zaščito najmlajših.

Ameriški milijarder in lastnik družbenega omrežja X Elon Musk se je ostro odzval na videoposnetek somalijskega uporabnika platforme TikTok, ki mu je javno grozil s smrtjo. Vplivnež, čigar uporabniški račun je bil medtem že izbrisan, je v objavi sprva zasmehoval Američane glede domnevnih goljufij v zvezni državi Minnesota, nato pa prešel na nevarne retorične napade proti Musku. V sporni objavi je namigoval, da bo podjetnik kmalu umrl, kar je sprožilo buren odziv javnosti in samega Muska. Musk je na grožnje odgovoril s kratko in neposredno izjavo: »Potem je to vojna.« Incident se je zgodil le nekaj dni po začetku novega leta in je pritegnil pozornost po tem, ko je na vsebino opozoril profil Libs of TikTok. Analitiki opozarjajo, da takšni dogodki odražajo širši vzorec naraščajoče radikalizacije in nevarnih spletnih objav, ki so usmerjene proti vidnim javnim osebnostim in podjetnikom v Združenih državah Amerike.

Najnovejša obsežna kohortna študija v Združenih državah Amerike je razkrila, da so otroci, ki so zamudili prve odmerke rutinskih cepiv pri starosti dveh in štirih mesecev, znatno bolj izpostavljeni tveganju, da do drugega leta starosti sploh ne bodo prejeli cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR). Raziskava, objavljena v reviji JAMA Network Open, je zajela podatke več kot 321.000 otrok, ki so prejemali oskrbo med letoma 2018 in 2025. Rezultati kažejo na naraščajoč trend odklanjanja cepljenja in zamud, kar je privedlo do tega, da so v ZDA prvič po več kot 30 letih zabeležili več kot 2.000 primerov ošpic. Strokovnjaki opozarjajo, da se je delež pravočasno cepljenih malčkov po pandemiji covida-19 zmanjšal, dejavniki za te zamude pa še niso povsem raziskani. Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) sicer priporoča prvi odmerek cepiva OMR med 12. in 15. mesecem starosti, saj en odmerek zagotavlja 93-odstotno zaščito. Upad precepljenosti vzbuja resne skrbi glede javnega zdravja in ponovnega izbruha bolezni, ki so bile v preteklosti že pod nadzorom.