Izraelska vlada je v ponedeljek, 5. januarja 2026, pred vrhovnim sodiščem ponovno zavrnila zahteve po prostem dostopu mednarodnih medijev do območja Gaze. Kljub veljavni prekinitvi ognja, ki je stopila v veljavo 10. oktobra 2025, Tel Aviv vztraja, da vstop novinarjev brez vojaškega spremstva predstavlja nesprejemljivo varnostno tveganje. V uradnem dokumentu, poslanem sodišču, so poudarili, da so grožnje in incidenti na terenu še vedno prisotni, zato obrambno ministrstvo odsvetuje nenadzorovano gibanje tujih poročevalcev. Združenje tujega tiska (FPA), ki zastopa stotine dopisnikov, se je na sodišče obrnilo že leta 2024, potem ko je Izrael od začetka vojne oktobra 2023 skoraj popolnoma zaprl meje za neodvisno poročanje. Trenutno je vstop omogočen le redkim izbranim novinarjem pod strogim nadzorom izraelskih obrambnih sil (IDF), kar po mnenju združenja onemogoča objektivno in celovito obveščanje javnosti o humanitarnih razmerah in dogajanju v palestinski enklavi. Odločitev vrhovnega sodišča o peticiji FPA bo ključna za prihodnjo medijsko svobodo na tem konfliktnem območju.

Švicarska policija je identificirala vseh 40 žrtev novoletnega požara v baru. Med žrtvami je več kot polovica najstnikov. Sprožena je kazenska preiskava proti upravljavcema bara zaradi suma uboja iz malomarnosti in požiga iz malomarnosti. Identificiranih je tudi 116 poškodovanih v požaru.

Avstralske oblasti so vložile obtožnico za dvojni umor proti osmim najstnikom, ki so osumljeni brutalnega napada z maščevalnim motivom. Žrtvi, dva dečka, sta bila lani v zahodnem Melbournu napadena z mačetami, ko sta se peš vračala s košarkarskega treninga. Policija sumi, da je bil napad načrtovan kot povračilni ukrep, kar poudarja naraščajočo problematiko nasilja med mladostniškimi tolpami v mestnih predmestjih. Sočasno se je na sodišču znašel tudi moški, obtožen umora sojetnika v zaporu. Obtoženec je pred sodnikom dejal, da je ubil svojo žrtev, ker naj bi šlo za storilca spolnih kaznivih dejanj nad otroki. Ta primer znova odpira vprašanja o varnostnih protokolih v avstralskih kaznilnicah in pojavu tako imenovane zaporniške pravičnosti, kjer zaporniki sami izvajajo nasilne ukrepe proti obsojenim pedofilom. Dogodka odražata širši trend nasilnih kaznivih dejanj z maščevalnim motivom, ki se v zadnjem obdobju pojavljajo v različnih oblikah kazenskopravnih postopkov. Medtem ko se oblasti spopadajo z nasiljem z noži med mladostniki, sodni sistem obravnava primere, kjer posamezniki jemljejo pravico v svoje roke, kar vodi v dodatno stopnjevanje brutalnosti v družbi.

Združeni narodi so v novem poročilu ostro obsodili Izrael zaradi sistematične diskriminacije in segregacije Palestincev na zasedenem Zahodnem bregu, kar so označili za sistem apartheida. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je opozoril, da se je položaj v zadnjih letih drastično poslabšal, in poudaril, da gre za načrtno dušenje pravic palestinskega prebivalstva. Poročilo navaja, da Izrael krši mednarodno pravo z dolgotrajno politiko rasne diskriminacije, ki vključuje omejevanje gibanja in neenakopravno obravnavo pred zakonom. Istočasno se je v središču javne razprave znašla britanska kolumnistka časnika The Times Melanie Phillips, ki je zaradi svojih izjav o Palestincih požela ostre kritike. Phillipsova je odprtje palestinskega veleposlaništva v Londonu označila za sramotno sodelovanje pri »dokončni rešitvi« vprašanja palestinskih Arabcev. Njene besede, vključno s trditvijo, da so Palestinci »neljudje« brez lastne države, so številni zgodovinarji in aktivisti označili za skrb vzbujajoče, pri čemer so poudarili, da uporablja terminologijo, povezano z nacističnim holokavstom. Dogajanje predstavlja nadaljevanje napetosti med mednarodnimi institucijami in Izraelom, ki zavrača očitke o apartheidu. Medtem ko ZN pozivajo h končanju diskriminatornih praks, kritiki opozarjajo na naraščajočo radikalizacijo retorike v javnem prostoru. Situacija na Zahodnem bregu ostaja kritična, saj poročila o nasilju naseljencev in sistemskih kršitvah človekovih pravic postajajo vse pogostejša, kar dodatno otežuje možnosti za mirno rešitev konflikta.

Jeffrey Epstein in Alan Dershowitz sta sodelovala pri kampanjah blatenja proti Mearsheimerju, Waltu in žrtvi spolnega napada, ki je Epsteina obtožila zlorabe. Sodelovanje je potekalo v istem tednu.

Republikanski kongresnik Thomas Massie je podal dokaze, da Trumpova administracija krši zakon. Kongresnik Eric Swalwell je izrazil, da obstaja "en dokaz" v dosjejih Epstein, na katerega mora Trump odgovoriti. Odvetnik, ki se ukvarja z etičnimi vprašanji, je opozoril Trumpa glede poročila o objavljenih datotekah Jeffreyja Epsteina, a je kasneje umaknil grožnjo, ko so bile datoteke izbrisane. Demokratski poslanec, tarča Trumpove preiskave, je praznoval, ko je bil razkrit Trumpov kandidat. Republikanski poslanec je ostro kritiziral JD Vancea zaradi njegovih prejšnjih izjav o datotekah Epstein.

Ameriški kongres je potrdil deklasifikacijo dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, po spremembi stališča predsednika Trumpa. Trumpov predlog o izplačilu čekov za povračilo carin v višini 2.000 dolarjev pa je naletel na odpor republikanskih senatorjev. Pravni strokovnjak Norm Eisen je opozoril na napake tožilstva v primeru proti Jamesu Comeyju. Nekdanji uslužbenec FBI je vložil tožbo zaradi kršitve civilnih pravic, ker naj bi bil odpuščen zaradi izobešanja zastave LGBTQ ob svoji mizi.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja je sodišče v Parizu obsodilo na pet let zapora zaradi 'zločinskega združevanja' v povezavi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Poleg zaporne kazni je prejel tudi denarno kazen v višini 100.000 evrov in petletno prepoved opravljanja javnih funkcij. Sarkozy je obsodbo označil za škandal in napovedal pritožbo.

Posebno sodišče v Bangladešu je nekdanjo premierko Šejko Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti, ki naj bi jih zagrešila med zatrtjem študentske vstaje lani. Ta je terjala več sto življenj in privedla do njenega padca po 15 letih na oblasti. Nekdanji notranji minister Asaduzzaman Khan Kamal je bil prav tako obsojen na smrt.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je uradno zaprosil predsednika Icchaka Hercoga za pomilostitev. Netanjahu je utemeljil, da je hitra končanje korupcijskega procesa, ki teče proti njemu, nujno za »nacionalno spravo«. Dejal je, da je konec procesa, ki se je začel pred nekaj leti, v nacionalnem interesu Izraela.

Članek raziskuje morebitno vladno sponzorirano zaroto v povezavi z vdora na Kapitol 6. januarja, pri čemer avtor James Howard Kunstler izpostavlja morebitno korupcijo v FBI. Hkrati se pojavljajo ugibanja, da je Donald Trump morda že pomilostil osumljenca za bombni napad v Washingtonu, kar dodatno zapleta situacijo. Primerjava je narejena z zadevo Jeffreyja Epsteina in Thomasa Matthewsa Crooksa, kar nakazuje na širši kontekst korupcije in kriminala.

Donald Trump je izjavil, da je bila obsodba nekdanjega honduraškega predsednika Juana Orlanda Hernándeza, ki je bil v ZDA obsojen zaradi trgovine z drogami, "nastavljena" s strani Bidenove administracije. Trump je obljubil, da ga bo pomilostil.

Policija je v Braziliji aretirala nekdanjega predsednika Zairja Bolsonara v njegovi vili v glavnem mestu Brazilija. Aretacijo je odobril Vrhovni zvezni sud in je povezana s pogoji Bolsonarovega hišnega pripora.

Jair Bolsonaro je bil po aretaciji preventivno pridržan v sobi na sedežu Zvezne policije v Brasílii, ki je imela lastno kopalnico, televizijo in klimatsko napravo. Njegov odvetnik je dejal, da je Bolsonaro ogorčen nad odločitvijo o preventivnem priporu. Po navedbah je bil aretiran tudi zato, ker naj bi poskušal odstraniti elektronsko zapestnico. Njegov sin, Eduardo Bolsonaro, trdi, da minister Moraes želi uničiti njegovega očeta.

Po smrtonosnem vbodu 17-letnika med prepirom na severozahodu Sydneyja, mu je dekle izreklo ganljiv poklon.

Nekdanji predsednik Hondurasa Juan Orlando Hernández, obsojen zaradi trgovine z drogami, je bil po pomilostitvi Donalda Trumpa izpuščen iz zveznega zapora USP Hazelton v Zahodni Virginiji. Hernández, ki je Honduras vodil med letoma 2014 in 2022, je bil v ZDA izročen aprila 2022, marca 2024 pa je bil obsojen na 45 let zapora zaradi treh obtožb povezanih z narkotiki in orožjem.

Predsednik Trump je sklical sestanek kabineta dan po tem, ko je administracija vztrajala pri sekundarnem napadu na domnevni tihotapski čoln v Karibskem morju med vojaško operacijo ZDA septembra. Kongres in Pentagon sta izrazila zaskrbljenost zaradi ravnanja Trumpove administracije.

Pentagon je potrdil, da preiskuje senatorja Marka Kellyja zaradi njegove udeležbe v videoposnetku, v katerem je z drugimi demokratskimi zakonodajalci pozival vojsko in obveščevalne službe, naj ne upoštevajo nezakonitih ukazov. Razmišljajo celo o možnosti, da bi Kellyja, upokojenega kapitana ameriške mornarice, ponovno poklicali na aktivno vojaško službo, da bi ga kaznovali. Kelly je o preiskavi izvedel preko družbenih medijev.

Nekdanji visoki britanski častnik je na javni preiskavi izjavil, da so britanske specialne enote v Afganistanu očitno zagrešile vojne zločine z usmrtitvijo osumljencev. Kljub razširjenemu vedenju v poveljniški verigi ni bilo storjenega ničesar. Britansko obrambno ministrstvo je odredilo preiskavo po poročilu BBC-jevega televizijskega dokumentarca, da so vojaki iz elitne Special Air Service (SAS) v Afganistanu v sumljivih okoliščinah ubili 54 ljudi pred več kot desetletjem. Pričevanja so izpostavila tudi intenzivno rivalstvo med podenotami specialnih sil, vključno z UKSF1 in UKSF3, kar je po mnenju nekaterih prič prispevalo k notranjim napetostim.

Tyler Robinson, osumljen umora konservativnega političnega aktivista Charlieja Kirka, se je prvič osebno pojavil na predobravnavnem zaslišanju na sodišču v Utahu. Med zaslišanjem naj bi se posmehoval. Njegovi odvetniki si še naprej prizadevajo omejiti dostop medijev do primera, da bi zagotovili pošteno sojenje.