Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za New York Times podal sporne izjave o incidentu v Minneapolisu, v katerem je agent službe za priseljevanje in carine (ICE) usodno ustrelil 37-letno Renee Nicole Good. Trump je trdil, da se je žrtev pred streljanjem obnašala grozljivo in da je z vozilom namerno povozila agenta, kar naj bi poskušal dokazati s predvajanjem videoposnetka prisotnim novinarjem. Novinarji so se njegovim trditvam in interpretaciji dogodkov zoperstavili, saj posnetek ni nedvoumno podpiral njegove različice zgodbe. Poleg razprav o incidentu v Minneapolisu je Trump med nagovorom republikancem v Kennedyjevem centru pozornost namenil tudi fotografu Dougu Millsu, prejemniku Pulitzerjeve nagrade. Trump je pohvalil Millsove fotografije s Pennsylvania, ki so ujele trenutek domnevnega poskusa atentata nanj, hkrati pa je fotografa pozval, naj ga fotografira tako, da bo videti vitkejši. Te pripombe so v javnosti in na družbenih omrežjih sprožile val kritik in posmeha, saj so bile ocenjene kot neprimerne in nečimrne. Dogajanje se odvija v luči širših kontroverz glede Trumpove administracije, ki vključujejo povezave med uslužbenci Bele hiše in spornimi aplikacijami za sledenje agentom ICE. Pritiski na predsednika se stopnjujejo tudi zaradi preteklih povezav z Jeffreyjem Epsteinom in kritik glede njegove priseljenske politike, ki je med ameriško javnostjo dosegla najnižjo raven podpore. Trumpova vztrajna obramba dejanj agentov ICE in napadi na kredibilnost žrtev dodatno poglabljajo polarizacijo v državi.

Venezuela je napovedala izpustitev 'pomembnega števila' državljanov in tujih državljanov iz svojih zaporov kot gesto za 'iskanje miru'. Analitiki to potezo razumejo kot koncesijo Washingtonu po odstavitvi Madura. Predsednik narodne skupščine Jorge Rodríguez je dejal, da je izpustitev 'pomembno število' prijetnikov gesta za 'utrditev miru'.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil diplomatske napetosti z napovedmi o prevzemu nadzora nad Grenlandijo, ki jo označuje za prednostno nalogo nacionalne varnosti ZDA. Bela hiša trdi, da je priključitev tega strateškega arktičnega ozemlja nujna za ameriško obrambo, čeprav vojaški strokovnjaki opozarjajo, da Združene države Amerike že desetletja nemoteno uporabljajo vesoljsko opremo in oporišče Pituffik na podlagi obstoječih sporazumov z Dansko. Trumpove izjave so v mednarodni skupnosti naletele na ostre kritike, danska in grenlandska stran pa sta možnosti prodaje kategorično zavrnili. Britanski premier Keir Starmer je v pogovorih z dansko kolegico Mette Frederiksen in ameriškim predsednikom Trumpom ponovil stališče, da Grenlandija ni naprodaj, ter izrazil podporo teritorialni celovitosti danskega kraljestva. Kljub temu Trumpova administracija ne izključuje različnih poti za dosego cilja, nekateri analitiki pa njegove poteze označujejo za strateški blef, ki nima realne vojaške utemeljitve. V ozadju teh prizadevanj so predvsem interesi po nadzoru nad naravnimi viri in strateškimi potmi v Arktiki. Dogajanje predstavlja stopnjevanje retorike, ki se je začela že v začetku leta, ko je Washington Grenlandijo uradno opredelil kot ključno prioriteto. Evropske zaveznice so enotne v obsodbi morebitnih groženj z vojaško silo ali prisilno priključitvijo, saj bi takšne poteze pomenile nevaren precedens v mednarodnih odnosih in zamajale stabilnost znotraj zavezništva NATO. Danska predsednica vlade Frederiksenova je razprave o ameriškem prevzemu označila za absurdne in poudarila avtonomijo otoka.

Nova študija je odkrila, da se lahko nekateri nadarjeni psi naučijo imen igrač s prisluškovanjem pogovorom med lastniki, kar je sposobnost, ki so jo opazili le pri redkih živalih, kot so papige in opice. Deset nadarjenih psov je opazovalo svoje lastnike in se učilo na ta način.

Pentagon je v torek uradno potrdil začetek revizije, ki bo proučila učinkovitost žensk na najzahtevnejših bojnih položajih v kopenski vojski, kar se dogaja skoraj desetletje po tem, ko so jim te vloge postale dostopne. Preiskava se bo osredotočila na vprašanje, ali prisotnost žensk v enotah na 'konici kopja' morebiti negativno vpliva na sposobnost ameriške vojske za doseganje zmag v vojnih spopadih. Odločitev obrambnega ministra Peta Hegsetha je v vojaških vrstah sprožila buren odziv in ostre kritike. Nasprotniki revizije trdijo, da gre za ideološko motivirano dejanje, ki ga označujejo za seksistično operacijo, usmerjeno proti tisočem pripadnicam oboroženih sil, ki so v zadnjih letih uspešno opravljale svoje dolžnosti v bojnih enotah. Revizija sledi predhodnim napovedim o ponovnem ocenjevanju standardov v vojski pod novo administracijo. Strokovnjaki in visoki častniki so razdeljeni glede vprašanja, ali bodo rezultati revizije vodili do morebitnega ponovnega zaprtja določenih bojnih položajev za ženske, kar bi pomenilo drastičen zasuk v ameriški obrambni politiki zadnjega desetletja.

Nova znanstvena študija, objavljena v strokovni reviji Science, razkriva, da se lahko določeni nadpovprečno inteligentni psi naučijo imen predmetov zgolj s poslušanjem pogovorov med ljudmi. Raziskovalci so ugotovili, da ti psi, ki jih uvrščajo v skupino t. i. nadarjenih učencev besed (Gifted Word Learners), razvijejo sposobnost, ki so jo doslej pripisovali predvsem malčkom pri starosti okoli 18 mesecev ter nekaterim primatom in papigam. V poskusu je deset psov opazovalo svoje lastnike, ko so se z drugo osebo pogovarjali o novi igrači, ne da bi psa neposredno nagovorili. Ko so psu kasneje naročili, naj iz drugega prostora prinese prav to igračo, je bilo pri nalogi uspešnih sedem od desetih živali. Rezultati kažejo, da ti psi ne potrebujejo neposrednega treninga za vsako novo besedo, temveč informacije o svetu črpajo iz socialnega okolja na podoben način kot otroci. Kljub presenetljivim ugotovitvam znanstveniki poudarjajo, da gre za izjemno redko veščino, ki je omejena na elito pasjega sveta. Večina psov si sicer hitro zapomni ukaze za dejanja, kot sta 'sedi' ali 'prostor', vendar imajo velike težave s pomnjenjem imen posameznih predmetov. Raziskovalci še vedno niso povsem pojasnili genetskega ali okoljskega ozadja, ki nekaterim psom omogoča razumevanje in pomnjenje stotin različnih poimenovanj za igrače.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je znova obudil svojo kontroverzno zamisel o nakupu Grenlandije od Kraljevine Danske. Njegovi svetovalci po poročanju medijev preučujejo različne finančne in strateške možnosti, s katerimi bi otok vključili pod ameriško upravo, kar vključuje tudi neposredne spodbude za lokalno prebivalstvo. Trump naj bi razmišljal celo o ponudbi v višini 100.000 ameriških dolarjev na posameznega državljana Grenlandije, s čimer želi pridobiti podporo tamkajšnjih prebivalcev za prehod pod ameriško suverenost. Glavni razlogi za Trumpov interes ostajajo strateškega in gospodarskega pomena. Grenlandija leži na ključni lokaciji v Arktičnem oceanu, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove pomorske poti in dostopi do neizkoriščenih naravnih virov, predvsem redkih zemelj in fosilnih goriv. Združene države Amerike si s tem želijo okrepiti svojo prisotnost v regiji, da bi omejile vse večji vpliv Rusije in Kitajske, ki prav tako kažeta interese na Arktiki. Kljub ponovnemu zagonu te ideje, se Danska in grenlandska vlada še nista uradno odzvali na nove navedbe, vendar sta v preteklosti takšne predloge odločno zavrnili. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Københavnom bi se ob stopnjevanju teh prizadevanj lahko spopadali z dodatnimi napetostmi, saj Danska poudarja, da Grenlandija ni naprodaj in da je vprašanje suverenosti stvar samoodločbe grenlandskega ljudstva.

V Kolumbiji so potekali množični protesti proti ameriškim vojaškim operacijam v sosednji Venezueli in grožnjam predsednika ZDA Donalda Trumpa o morebitnem posredovanju na kolumbijskem ozemlju. Protestniki so se na poziv predsednika Gustava Petra zbrali na osrednjem trgu Bolívar v Bogoti ter v obmejnem mestu Cúcuta, kjer so z vzkliki zahtevali umik ameriških sil iz regije. Napetosti so narasle po zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani ameriških sil v Caracasu, kar je Petro označil za ugrabitev. Kolumbijski predsednik je državljane pozval k nacionalni mobilizaciji po Trumpovih izjavah, da bi bila vojaška operacija v Kolumbiji smiselna zaradi stopnje nasilja v državi. Kljub ostrim kritikam na račun Washingtona je Petro napovedal, da se je s Trumpom dogovoril za srečanje, na katerem bosta razpravljala o trenutnih razmerah. Protesti odražajo globoko nezadovoljstvo nad zunanjo politiko ZDA v Južni Ameriki, ki se osredotoča na nadzor nad naravnimi viri in političnimi režimi. Razmere na meji med Kolumbijo in Venezuelo ostajajo napete, saj prebivalci strahujejo pred širitvijo konfliktov. Protesti v mestu Cúcuta so bili posebej simbolični zaradi bližine venezuelske meje, kjer so demonstranti z državnimi zastavami izražali solidarnost s sosednjo državo. Dogajanje bi lahko močno vplivalo na prihodnjo geopolitično usmeritev celotne regije in razporeditev moči pri upravljanju z mineralnim bogastvom Južne Amerike.

Kitarist priznane zasedbe Big Thief, Buck Meek, je uradno napovedal izid svojega novega samostojnega studijskega albuma z naslovom The Mirror, ki bo izšel februarja. Ob napovedi je glasbenik predstavil tudi prvi singel Gasoline, ki ga kritiki opisujejo kot introspektivno delo, polno nenavadne radovednosti. Meekov novi projekt prihaja le nekaj mesecev po izidu zadnjega albuma njegove matične skupine, kar potrjuje njegovo izjemno ustvarjalno produktivnost v zadnjem obdobju. Album The Mirror naj bi po besedah glasbenika zajel vzdušje skrivnostnosti in raziskovanja, kar je razvidno že iz prve objavljene skladbe. Poleg novega glasbenega materiala je Meek razkril tudi datume prihajajoče koncertne turneje, na kateri bo v živo predstavljal svoje najnovejše delo. Glasbeni mediji, kot sta Stereogum in NME, poudarjajo, da gre za enega najbolj pričakovanih samostojnih projektov v indie rock žanru na začetku prihodnjega leta. Čeprav Meek ostaja ključni član zasedbe Big Thief, njegova samostojna pot omogoča globlji vpogled v njegov osebni slog pisanja besedil in kompozicije. Napoved novega albuma prihaja v času, ko se zdi, da se glasbena industrija hitro spopada z novimi trendi, Meek pa s svojim zvokom ohranja pristnost in umetniško integriteto, ki so jo oboževalci vajeni iz njegovih prejšnjih projektov.

Bela hiša je potrdila, da predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump aktivno preučuje možnosti za prevzem nadzora nad Grenlandijo, pri čemer tiskovna predstavnica Karoline Leavitt uporabe vojaške sile ni izključila. Po navedbah Washingtona nakup oziroma pridobitev tega avtonomnega danskega ozemlja predstavlja prioriteto nacionalne varnosti, s katero želijo omejiti vpliv Rusije in Kitajske v arktični regiji. Napetosti so se stopnjevale kljub pozivom Danske in grenlandskih oblasti k pogovorom za razjasnitev nesporazumov, saj obe strani vztrajata, da otok ni naprodaj. Britanski premier Keir Starmer se je o vprašanju Grenlandije že pogovarjal s Trumpom v poznonočnem telefonskem klicu, kjer je izpostavil skupno stališče evropskih zaveznic, da o prihodnosti otoka odločata izključno Grenlandija in Kraljevina Danska. Poleg arktičnega vprašanja sta voditelja razpravljala tudi o zajetju ruske naftne tankerice Marinera, nadaljnjih pogajanjih glede vojne v Ukrajini in nedavnih ameriških vojaških operacijah v Venezueli, kjer so posebne enote prijele predsednika Nicolasa Madura. Notranjepolitično dogajanje v ZDA je ob tem zaznamoval spor glede odgovornosti za varnostne razmere, povezane z venezuelskimi migranti. Republikanski poslanec Mike Collins je ostro kritiziral demokratskega senatorja Jona Ossoffa zaradi njegovega molka ob prijetju Madura in mu očital nedejavnost ob umoru študentke Laken Riley. Trumpova administracija dogodke v Venezueli in prijetje Madura uporablja kot utemeljitev za ostrejšo politiko deportacij po zakonu o tujih sovražnikih, hkrati pa ti dogodki služijo kot vzporednica pri utemeljevanju ekspanzionističnih teženj na Arktiki.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval k umiritvi napetosti, potem ko je avtobus med protesti v Jeruzalemu do smrti povozil 14-letnega ultraortodoksnega dečka. Tragični incident se je zgodil v torek med množičnimi demonstracijami tisočev ultraortodoksnih Judov (Haredov), ki nasprotujejo zakonodaji o obveznem služenju vojaškega roka. Izraelska vlada je izrazila resno zaskrbljenost, da bi dogodek lahko sprožil nenadzorovano spiralno nasilje v času že tako zaostrenih notranjepolitičnih razmer. Protesti so del širšega nasprotovanja haredske skupnosti prizadevanjem izraelske vojske, da bi s prisilnim vpoklicem rešila pomanjkanje kadrov v svojih vrstah. Spor glede služenja vojaškega roka je dolgoletna točka razpora v izraelski družbi, saj so bili ultraortodoksni Judje desetletja oproščeni te dolžnosti, kar pa je vrhovno sodišče nedavno razveljavilo. Zaradi smrti najstnika se je pritisk na Netanjahujevo koalicijo, ki se spopada z nasprotujočimi si zahtevami sekularnih in verskih strank, še povečal. Dogodek dodatno obremenjuje izraelski varnostni aparat, ki je že pod velikim pritiskom zaradi trajajočih vojaških operacij. Netanjahujev poziv k miru odraža prizadevanja države, da prepreči eskalacijo notranjih nemirov, ki bi lahko oslabili stabilnost države v času vojne. Razmere v Jeruzalemu ostajajo napete, policija pa je v stanju visoke pripravljenosti zaradi morebitnih novih protestov po dečkovem pogrebu.

Varnostne sile so uporabile solzivec in ostro strelivo za razganjanje protestnikov, predvsem v kurdskih regijah Irana. Opozicijske stranke so pozvale k splošni stavki. Protesti so izbruhnili zaradi gospodarskih razmer.

Po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje je število smrtnih žrtev v Gazi preseglo 71.000. V ločenem incidentu je izraelski napad na šotor v južni Gazi zahteval najmanj tri življenja Palestincev. Medtem je po podatkih ZN v letu 2025 na Zahodnem bregu izraelska vojska ubila 240 Palestincev, med njimi 55 otrok, več kot 830 pa je bilo ranjenih v napadih naseljencev. V četrtek je bilo v različnih napadih v Gazi ubitih še sedem Palestincev, vključno s štirimi otroki.

Kripto podjetje World Liberty Financial, ki je tesno povezano z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, je prek svoje hčerinske družbe WLTC Holdings vložilo vlogo za pridobitev zvezne licence za nacionalno skrbniško banko. Cilj te poteze je pridobitev neposrednega dostopa do ameriškega bančnega sistema pod zveznim nadzorom, kar bi podjetju omogočilo izdajanje in hrambo lastnega stabilnega kovanca z oznako USD1. S tem korakom želi podjetje utrditi svojo infrastrukturo za digitalni dolar in odgovoriti na naraščajoče povpraševanje institucionalnih vlagateljev po reguliranih digitalnih sredstvih. Projekt predstavlja pomemben premik v prizadevanjih kripto industrije za pridobitev uradne odobritve zveznih organov, saj bi licenca podjetju omogočila varno pretvorbo in skrbništvo nad digitalnimi valutami. World Liberty Financial namerava z novo licenco pod eno streho združiti vse ključne operacije, vključno z izdajanjem kovancev, kar bi povečalo zaupanje na trgu. Povezava s Trumpom projektu zagotavlja visoko prepoznavnost, hkrati pa sproža razprave o prihodnji regulaciji kriptovalut v Združenih državah Amerike. Napovedana širitev pod okriljem zveznega nadzora prihaja v času, ko se številna podjetja v sektorju digitalnih sredstev spopadajo s potrebo po večji transparentnosti in skladnosti z zakonodajo. Če bo vloga odobrena, bo to pomenilo pomemben precedens za vstop politično izpostavljenih kripto projektov v tradicionalni finančni sektor. Podjetje je vlogo uradno potrdilo 7. januarja, s čimer je naredilo prvi formalni korak k uresničitvi svoje strategije institucionalne rasti.

Portugalski nogometni strateg José Mourinho je po porazu moštva Benfica v polfinalu portugalskega ligaškega pokala proti ekipi Braga uvedel strogo kazen za svoje varovance. Po neuspehu z rezultatom 3:1, ki je sprožil tudi proteste navijačev pred stadionom, je Mourinho igralcem ukazal, da morajo do nadaljnjega bivati in spati v klubskem vadbenem centru Seixal. Trener je ob tem izrazil pričakovanje, da igralci ne bodo spali, temveč razmišljali o svojem nastopu. Odločitev o bivanju v karanteni znotraj kompleksa Seixal je sledila takoj po koncu tekme, ko je Mourinho na tiskovni konferenci pojasnil, da se bodo vsi nogometaši ob prihodu v center nemudoma umaknili v svoje sobe. Trener, ki je v preteklosti vodil številne evropske velikane, je s tem potezo pokazal svojo značilno nepopustljivost, s katero želi disciplinirati ekipo po izpadu iz tekmovanja. Dogodek je dodatno zaostril napetosti v klubu, saj so razjarjeni navijači po porazu zahtevali odgovornost. Mourinhov pristop k vodenju moštva ostaja brezkompromisen, saj je poudaril, da bodo treningi potekali po načrtu, igralci pa bodo pod strogim nadzorom v prostorih kluba vse do naslednjih odločitev strokovnega vodstva.

Jonty Bravery, ki že prestaja dosmrtno zaporno kazen zaradi poskusa umora otroka v galeriji Tate Modern, je bil obsojen na dodatnih 16 tednov zapora zaradi napada na dve medicinski sestri v strogo varovani psihiatrični bolnišnici Broadmoor. Incident se je zgodil septembra 2024, ko je 24-letni Bravery fizično napadel osebje, ki mu je skušalo preprečiti samopoškodovanje. Eno medicinsko sestro je brcnil v stegno, drugi pa je z nohti poškodoval obraz. Sodišče v Westminstru je razsodilo, da je Bravery kriv napada na Lindo McKinlay in Kate Mastalerz. Med sojenjem so predstavili podrobnosti o njegovem bivanju v bolnišnici Broadmoor, kjer je zaradi visoke stopnje tveganja pod neprestanim 24-urnim nadzorom treh zaposlenih. Njegova soba je opremljena le z vzmetnico, kar odraža resnost njegovega psihičnega stanja in nagnjenost k nasilju. Bravery se sojenja ni udeležil, glavni sodnik Paul Goldspring pa je pri izreku kazni upošteval njegovo predhodno zgodovino nasilnih dejanj. Obsojenec je širši javnosti postal znan leta 2019, ko je z desetega nadstropja londonske galerije Tate Modern vrgel šestletnega dečka, ki je preživel s trajnimi posledicami. Današnja obsodba potrjuje nadaljevanje njegovega nasilnega vedenja v institucijah za varstvo in zdravljenje.

Boksar Anthony Joshua je javno izrazil žalost ob smrti dveh prijateljev, ki sta umrla v prometni nesreči v Nigeriji konec decembra. Joshua je priznal, da se tragedija še ni povsem usedla, in razkril, da je bil v nesreči tudi sam lažje poškodovan.

Predsednik Brazilije, Luiz Inácio Lula da Silva, je uveljavil veto na zakon, ki bi lahko znižal 27-letno zaporno kazen Jairu Bolsonaru zaradi neuspešnega poskusa državnega udara leta 2023. Veto je bil izrečen na obletnico nemirov v Brasílii leta 2023.

Številka 10 Miami se je pomerila s številko 6 Ole Miss v polfinalu končnice CFP, znanem kot Fiesta Bowl. Tekmo je bilo mogoče spremljati preko različnih brezplačnih spletnih prenosov.

Policija v mestu Clovis v zvezni državi Nova Mehika je v petek obravnavala strelski incident, v katerem je bil ubit 20-letni domnevni vlomilec Keilyn Parker. Po navedbah policije je 20-letni stanovalec poklical nujno pomoč po polnoči in poročal, da je bil ustreljen med vlomom v njegov dom, a je na napad odgovoril z lastnim orožjem in napadalca zadel. Oba moška sta bila prepeljana v bolnišnico, kjer je Parker podlegel poškodbam, stanovalec pa je bil oskrbljen zaradi ran. Dogodek v Clovisu predstavlja že drugo usodno streljanje v tem mestu v enem tednu, kar odraža širši trend nasilnih incidentov v ZDA. Istočasno se britanska metropolitanska policija (Met) v Londonu sooča z ostrimi kritikami po razkritju notranje revizije, ki je pokazala na kritično znižanje standardov pri preverjanju novih uslužbencev med letoma 2018 in 2023. Nekdanji detektiv Scotland Yarda Peter Bleksley je postopek označil za popolnoma nezadostnega in poudaril, da so zaradi naglice pri zaposlovanju v policijske vrste vstopili posamezniki, ki so kasneje zagrešili huda kazniva dejanja, vključno s posilstvi in korupcijo. Britanska notranja ministrica Shabana Mahmood je opustitev preverjanj označila za opustitev dolžnosti varovanja javnosti. Dogodki v obeh državah izpostavljajo vprašanja varnosti in integritete institucij. Medtem ko se ameriška javnost ponovno srečuje s posledicami oboroženega nasilja v zasebnih domovih, se v Veliki Britaniji krepi nezaupanje v policijo zaradi sistemskih napak pri zaposlovanju. Britanske oblasti so prizale, da je bilo zaradi političnih pritiskov po hitrem povečanju števila policistov ogroženo varno bivanje državljanov v Londonu.