APDEJT.si

Španska politika je v zadnjem času zaznamovana s polemikami glede političnih procesov, kot je bil sojenje katalonskim separatistom. Vzpon stranke Aliança Catalana, ki nasprotuje muslimanski imigraciji, prav tako buri duhove. Razkrito je bilo, da je infanta Cristina želela svojemu sinu dati katalonsko ime, a so ji to odsvetovali. V Barceloni je potekal Youth Development Summit, kjer je odmeval vzklik argentinskega predsednika Mileija. PP je zavrnila izobesiti transparent v podporo Flotilli v Barceloni. V Italiji, natančneje v Toskani, pa stranka FdI beleži porast podpore, kar ogroža položaj stranke Pd na prihajajočih regionalnih volitvah.

Ameriški State Department je napovedal razveljavitev vizuma kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih izjav na pro-palestinskem protestu v New Yorku. Petro naj bi pozval ameriške vojake, da ne upoštevajo ukazov, kar so ZDA označile za 'neodgovorno in vnetljivo dejanje'. Petro je med protestom pozval k oblikovanju globalne vojske za osvoboditev Palestine in kritiziral Izrael.

Donald Trump je odredil napotitev vojske v Portland zaradi protestov. Oregon je vložil tožbo proti njegovi administraciji zaradi napotitve Nacionalne garde v Portland. Trump je objavil bizaren videoposnetek, ki ga je ustvarila umetna inteligenca, v katerem obljublja zdravljenje z nezemeljsko tehnologijo 'medbeds', kar je sprožilo kritike.

Nobelov nagrajenec za ekonomijo Joseph E. Stiglitz je izjavil, da so carinske tarife Donalda Trumpa "katastrofa". Stiglitz je kritiziral tudi Evropo, ker je prenehala s pogajanji z ZDA. Poudaril je, da Trumpova trgovinska in davčna politika povzročata gospodarski kaos in spodkopavata pravno državo ter pravice intelektualne lastnine.

Mednarodni paraolimpijski komite (IPC) je ukinil delno suspenzijo Rusiji in Belorusiji, kar je sprožilo ogorčen odziv Ukrajine, ki meni, da je IPC s tem izdal olimpijske vrednote. Odločitev so sprejeli na generalni skupščini v Seulu, s čimer sta državi ponovno postali polnopravni članici. Ukrajina je izrazila močno nestrinjanje s to odločitvijo.

Ameriška igralka Jennifer Lawrence je na filmskem festivalu v San Sebastiánu prejela nagrado Donostia, s čimer je postala najmlajša prejemnica te prestižne nagrade v zgodovini festivala. Med sprejemom nagrade je Lawrence izrazila svoje mnenje o aktualnih dogodkih v Palestini, pri čemer je dejala, da gre za genocid, ki jo 'mortificira'. Prav tako je opozorila na ogroženost svobode govora v ZDA. Nagrado ji je izročil Bayona.

Kitajski premier Li Qiang je na zasedanju Generalne skupščine ZN kritiziral idejo 'zakona močnejšega' in opozoril na turbulentno obdobje. V Italiji, v Toskani, stranka FdI (Fratelli d'Italia) po anketah pridobiva podporo, kar bi lahko ogrozilo položaj stranke PD (Partito Democratico) na prihajajočih regionalnih volitvah. V Španiji se nadaljuje preiskava proti Begoni Gómez, ženi premierja Pedra Sáncheza, kar jo približuje obtožnici. Poleg tega, v Mehiki, postaja očitno, da boj proti korupciji ni bil prioriteta zadnjih sedmih let. V Kataloniji pa Aliança Catalana pridobiva podporo s poudarjanjem neodvisnosti in nasprotovanjem muslimanski imigraciji. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je kritiziral tiste, ki so napadli koncert Mogola in izjavil, da ne marajo svobode.

V Berlinu se je zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so pozivali k ustavitvi vojne med Izraelom in Hamasom. Organizatorji so protest označili za največji propalestinski shod v Nemčiji doslej. Protestniki so zahtevali sankcije proti Izraelu, priznanje Palestine in konec vojne. V Združenem kraljestvu so aretirali propalestinske aktiviste pred konferenco laburistov.

ZDA so preklicale vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih dejanj na pro-palestinskem protestu v New Yorku, kjer je pozival ameriške vojake, naj ne ubogajo ukazov predsednika Trumpa. Kolumbijski predsednik je odgovoril, da ukrep krši mednarodno pravo in pravila diplomatske imunosti. ZDA so Petrova dejanja označile za 'vnetljiva'.

Bela hiša je štiri dni po srečanju kralja Felipeja VI. z Donaldom Trumpom v New Yorku, med zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov, objavila fotografijo njunega srečanja. Kralj Felipe VI. se je udeležil sprejema, ki ga je organiziral predsednik Združenih držav Amerike. Med govorom na zasedanju je Felipe VI. obsodil poboj civilistov v Gazi kot »pokol«.

Donald Trump je pozval Microsoft k odpustitvi Lise Monaco, vodje za globalne zadeve, ki jo je označil za grožnjo nacionalni varnosti. Monaco je pred tem delala kot varnostna svetovalka v administraciji Baracka Obame in kot namestnica ministra za pravosodje pod Joejem Bidnom. Mediji so poročali tudi o željah nekaterih Američanov po jasnejši izjavi Baracka Obame glede Donalda Trumpa.

V Španiji se obeležuje 50. obletnica usmrtitev Txikija, Otaegija, Baene, Sáncheza Brava in Garcíe Sanza, ki so se zgodile v zadnjih dneh Francovega režima. Te usmrtitve so pospešile notranjo krizo režima in njegovo mednarodno izolacijo. Baena in Sánchez Bravo sta bila nedavno priznana kot žrtvi frankizma, medtem ko je primer Garcíe Sanza še v obravnavi.

Donald Trump je objavil, da potekajo zelo spodbudne in produktivne razprave glede miru v Gazi. Po poročanju naj bi Hamas načeloma sprejel ameriški načrt, ki predvideva izpustitev vseh talcev, tako živih kot mrtvih, in razorožitev ter umik Hamasa iz Palestine. V zameno naj Izrael ne bi priključil Zahodnega brega in Gaze. Načrt predvideva tudi združitev Gaze in Zahodnega brega pod novo palestinsko oblastjo, pri čemer naj bi večnacionalne sile zagotavljale varnost Izraelu.

V Italiji je največja sindikalna organizacija CGIL zaostrila svoj ton v podporo Gazi, odziv na nedavne mobilizacije in naraščajoče gibanje solidarnosti. Medtem pa so se pojavile kritike na račun Izraela, pri čemer nekateri viri dogajanje v Gazi označujejo za »Auschwitz sionizma«, ki ga podpirata ZDA in EU. Poudarjeno je, da osvoboditev Palestine zahteva boj proti kapitalu in globalnemu fašizmu, katerega prednjači Tel Aviv.

Nova Zelandija je sporočila, da trenutno ne bo priznala palestinske države. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je v govoru pred Združenimi narodi zavrnil možnost ustanovitve palestinske države, rekoč, da Izrael ne bo storil »nacionalnega samomora«. Medtem se vršijo mednarodni pritiski na Izrael zaradi dogajanja v Gazi, pri čemer različne države iščejo načine za pomoč Palestini in prekinitev izraelske nekaznovanosti.

Slovaški parlament je sprejel ustavno reformo, ki priznava zgolj dva spola (moškega in ženskega), omejuje spolno vzgojo in posvojitve dovoljuje le heteroseksualnim parom. Poleg tega zakonodaja daje prednost nacionalni zakonodaji pred evropsko, kar je premier Robert Fico označil za zgodovinski korak. Sprejetje teh sprememb je sprožilo polemike in konflikte z Evropsko unijo.

Nekdanji britanski premier Tony Blair naj bi po poročanju več britanskih medijev vodil prihodnjo prehodno upravo v Gazi. Blair naj bi sodeloval v pogovorih s Trumpovo administracijo in drugimi uradniki o prihodnosti palestinskega ozemlja po vojni. Njegova pisarna je zanikala, da bi podpiral kakršen koli načrt, ki bi razselil palestinsko prebivalstvo.

Španska rock in indie pop skupina Love of Lesbian se je odločila, da ne bo nastopila na festivalih, ki so finančno povezani s podjetjem KKR, ki ima povezave z Izraelom. Skupina je odpovedala nastop na festivalu Interstelar v Sevilli leta 2026 in s tem poudarila svoje stališče glede "genocida nad palestinskim ljudstvom". S tem se pridružujejo številnim drugim umetnikom, ki so se odločili, da ne bodo sodelovali na dogodkih, kjer je vpletena ta družba.

V Barceloni je potekala konferenca Ágora Cívica, kjer so razpravljali o pomenu kulturnih pravic in zagotavljanju udeležbe vseh v kulturi. Alexandra Xanthaki, posebna poročevalka Združenih narodov za kulturne pravice, je poudarila potrebo po zaščiti vseh kultur, vključno z manjšinskimi. Konferenca je ponudila več kot sto dogodkov in je izpostavila nujnost implementacije zakonov za zaščito vseh kultur.

Španska avtorica Julia Navarro je v podcastu opozorila na porast ekstremizmov in izrazila zaskrbljenost. Njena nova knjiga 'El niño que perdió la guerra' opozarja na nevarnosti. Avstralskemu pisatelju Richardu Flanaganu so diagnosticirali zgodnjo demenco, po diagnozi pa se je odločil napisati knjigo 'Vprašanje 7'.