Argentinski predsednik Javier Milei je uradno podpisal zakon, ki državljanom omogoča legalizacijo neprijavljenih prihrankov v ameriških dolarjih, s čimer želi vlada okrepiti likvidnost v bančnem sistemu. Ukrep, ki ga je kongres potrdil decembra, je usmerjen proti t. i. prihrankom pod vzmetnico, ki po uradnih ocenah znašajo okoli 251 milijard dolarjev. Argentinci se zaradi zgodovinskih izkušenj z gospodarskimi krizami in visoko inflacijo tradicionalno zatekajo h gotovinskemu varčevanju zunaj uradnih finančnih tokov. Z novim zakonom želi Buenos Aires spodbuditi vnos tujih valut v domači finančni sistem in s tem stabilizirati gospodarstvo. Podatki kažejo, da so se ti zunanji prihranki v zadnjem letu še povečali, kar odraža globoko nezaupanje v domače banke. Vlada upa, da bo davčna amnestija in možnost zakonite uporabe teh sredstev prepričala prebivalstvo k vrnitvi denarja v obtok, kar je ključno za uresničevanje Mileievih radikalnih gospodarskih reform.

Mehiški peso se je med 26. decembrom 2025 in 2. januarjem 2026 okrepil za 0,13 % glede na ameriški dolar, ki je teden zaključil pri 17,88 pesih za dolar. V Argentini je dolar blue začel leto stabilno, medtem ko so se finančni dolarji dražili.

Argentinski predsednik Javier Milei je napovedal oblikovanje nove mednarodne zveze desetih držav, ki se bo osredotočala na boj proti socializmu in t. i. 'woke' ideologiji. Milei je v pogovoru za CNN pojasnil, da želi s partnerji zgraditi zavezništvo, ki bo zagovarjalo ideje svobode, pri čemer je socializem označil za 'rak rano' regije. Čeprav imen sodelujočih držav ni razkril, je v zadnjem obdobju okrepil stike z voditelji Paragvaja, Salvadorja in Hondurasa, hkrati pa si prizadeva za tesnejše vezi z Donaldom Trumpom, Viktorjem Orbanom in Giorgio Meloni. Istočasno je venezuelski predsednik Nicolás Maduro izrazil pripravljenost na normalizacijo odnosov z Združenimi državami Amerike. Maduro je izpostavil, da je Venezuela pripravljena na ameriške investicije v svoj naftni sektor pod pogoji, ki so primerljivi s tistimi podjetja Chevron. Poleg gospodarskega sodelovanja je ponudil tudi dialog o skupnem boju proti trgovini z drogami, kar predstavlja odmik od prejšnje ostre retorike, medtem ko se ameriška podjetja že pogajajo o morebitni ublažitvi sankcij iz obdobja Trumpove administracije.

Ameriške sile so prestregle še en naftni tanker v bližini obale Venezuele, s čimer so zaostrile pomorski pritisk Washingtona na režim Nicolasa Madura. Plovilo, ki so ga zasegle, je komercialno plovilo, na katero so se ameriške sile vkrcalo v zgodnjih jutranjih urah. Zaseg se je zgodil nekaj dni po tem, ko je predsednik Donald Trump napovedal popolno blokado vseh naftnih tankerjev pod ameriškimi sankcijami, ki vplujejo v Venezuelo.

Brazilski predsednik Lula da Silva je izrazil upanje, da bo obsežen sporazum o prosti trgovini med južnoameriškim blokom Mercosur in Evropsko unijo podpisan januarja. Predsednik Paragvaja, Santiago Peña, je izrazil razočaranje zaradi nepodpisa sporazuma med Mercosurjem in EU. Lula je zagotovil, da Francija sama ne more blokirati sporazuma. Argentinski predsednik Milei se je udeležil vrha Mercosurja, vendar sporazum z Evropsko unijo ni bil podpisan.

Argentinski senat je potrdil proračun vlade, ki ga je predložil predsednik Javier Milei. Proračun predvideva 10,1-odstotno inflacijo, 5-odstotno rast BDP in potrditev cilja fiskalne konsolidacije. Milei je po prevzemu položaja uvedel strog program varčevanja, ki je prispeval k zmanjšanju inflacije.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je napovedalo uvedbo dodatnih 55-odstotnih carin na uvoz govejega mesa, ki bodo začele veljati 1. januarja 2025. Ukrep bo prizadel ključne izvoznice, kot so Brazilija, Argentina, Urugvaj in Združene države Amerike, veljal pa bo za količine, ki presegajo določene letne kvote. Odločitev so v Pekingu utemeljili z zaščito domače industrije, saj so kitajski raziskovalci ugotovili, da prekomeren uvoz tuje govedine škoduje kitajskim proizvajalcem. Novi trgovinski režim bo v veljavi tri leta, oziroma do konca leta 2028, pri čemer naj bi se carinske stopnje postopoma sprostile. Za Brazilijo, ki je največja dobaviteljica govedine na kitajski trg, je bila določena kvota 1,106 milijona ton za leto 2025. Argentina bo imela na voljo kvoto v višini 511.000 ton, znotraj katere bo še naprej veljala trenutna 12,5-odstotna carinska stopnja. Analitiki ocenjujejo, da je kitajsko gospodarstvo v zadnjih letih beležilo upad cen govedine zaradi presežne ponudbe in šibkega domačega povpraševanja, kar je sprožilo zaščitne ukrepe države.

Ameriški dolar je v Argentini v letu 2025 zabeležil strmo rast, pri čemer se je vrednost t. i. modrega dolarja na neformalnem trgu povečala za 300 pesov in leto sklenila pri 1530 pesih. Ta vrednost se približuje zgodovinskemu rekordu 1550 pesov, ki je bil zabeležen 22. oktobra. Medtem ko neformalni tečaj močno niha, uradni tečaj ostaja relativno stabilen, kar povečuje razkorak med različnimi tržnimi vrednostmi valute v državi. Na mednarodnih trgih je evro v predzadnjem trgovalnem dnevu leta rahlo pridobil na vrednosti in se ustalil pri 1,1756 dolarja, čeprav je v celotnem letu proti ameriški valuti izgubil 0,18 odstotka vrednosti. Trgi v Latinski Ameriki, zlasti v Mehiki in Peruju, so prav tako pozorno spremljali gibanje dolarja, ki je skozi leto pomembno vplivalo na lokalne ekonomije in kupno moč prebivalstva.

Predsednik Južnega Sudana Salva Kiir je sporočil, da je naftno polje Heglig, ki predstavlja ključno infrastrukturo za proizvodnjo in predelavo nafte v državi, ponovno pričelo z obratovanjem. Odločitev o vnovičnem zagonu je sledila obdobju nestabilnosti, ko so območje zasedle sudanske paravojaške sile za hitro podporo (RSF). Te sile so od aprila 2023 vpletene v oborožen spopad s sudansko vojsko, zasedba polja Heglig pa je resno ogrozila izvozni potencial Južnega Sudana, ki je življenjsko odvisen od prihodkov iz prodaje energentov preko naftovoda do Port Sudana. Čeprav so se tehnične ekipe vrnile na delo, poročila kažejo na neuspeh pogajanj med Južnim Sudanom in vojaškimi oblastmi v Sudanu glede delitve prihodkov od prodaje nafte. Istočasno se je v Argentini zgodil velik politični pretres, saj je vlada pod vodstvom predsednika Javierja Mileia razpustila državno agencijo za invalide (ANDIS). Ukrep je bil uveden po razkritju korupcijskega škandala, v katerega naj bi bila vpletena predsednikova sestra in tesna sodelavka Karina Milei. Revizija agencije je razkrila tisoče primerov neupravičenega prejemanja pomoči, javnost pa so pretresli posnetki, v katerih nekdanji direktor agencije Diego Spagnuolo trdi, da si je Karina Milei prisvajala triodstotni delež pri nabavah farmacevtskih izdelkov. Agencija, ki skrbi za več kot tri milijone upravičencev, bo po novem pod neposrednim nadzorom ministrstva za zdravje.

Konec leta 2025 so se v Argentini spreminjale kotacije različnih vrst dolarjev. Spletna stran clarin.com je poročala o kotacijah dolarja CCL (tečaj za prenos kapitala v tujino), kripto dolarja, dolarja MEP (sredstvo za pridobivanje tujih valut prek obveznic) in dolarja tarjeta (kartični dolar) za nakup in prodajo.

V Argentini so ob koncu leta 2025 zabeležili stabilne tečaje ameriškega dolarja, pri čemer se je uradni prodajni tečaj v banki Banco Nación ustalil pri 1.475 pesosih, nakupni pa pri 1.425 pesosih. Na vzporednem trgu so finančni analitiki pozorno spremljali gibanje t. i. modrega dolarja (dolar blue), ki predstavlja ključni kazalnik realnega stanja na neformalnem deviznem trgu. Poleg uradnega in neformalnega tečaja so se vlagatelji osredotočali tudi na vrednosti finančnih instrumentov MEP in CCL (Contado con Liquidación), ki omogočajo pretvorbo valut preko vrednostnih papirjev. Glede na podatke z dne 30. decembra 2025 se je povprečni medbančni tečaj v Urugvaju gibal okoli 39,14 pesosa, medtem ko so v Argentini spremljali tudi vrednosti t. i. kripto dolarja. Ta stabilnost ob koncu leta sledi dolgemu obdobju nihanj v latinskoameriških gospodarstvih, kjer so države, kot sta Venezuela in Peru, skozi celotno leto beležile precejšnjo odvisnost od gibanja ameriške valute. Kljub inflacijskim pritiskom, ki so zaznamovali letošnje leto, so argentinske oblasti uspele preprečiti večje pretrese na uradnem deviznem trgu v zadnjih dneh decembra.

Argentinska vlada je začela s pripravami na morebiten sklic izrednih zasedanj parlamenta, ki bi se lahko pričela 2. februarja in trajala do konca meseca. Po navedbah uradnih virov izvršna oblast načrtuje razširitev obdobja izrednih sej z namenom obravnave ključnih zakonskih predlogov, ki so ostali nedokončani v prejšnjih obdobjih. V središču parlamentarne agende naj bi bila predvsem celovita reforma trga dela, ki predstavlja enega od temeljev vladnega gospodarskega programa. Poleg delovne zakonodaje namerava vlada predsednika Javierja Mileia v razpravo vključiti tudi zakon o zaščiti ledenikov, medtem ko je možnost sej v mesecu januarju dokončno izključena. Odločitev o ponovnem sklicu kaže na prizadevanja vlade, da pospeši zakonodajne postopke v času politične nestabilnosti in gospodarskih izzivov. Parlamentarna dejavnost se bo tako predvidoma osredotočila na strukturne spremembe, ki bi po mnenju predlagateljev lahko stabilizirale argentinsko gospodarstvo.

Grški organ za varnost hrane (EFET) je z grškega trga odpoklical več serij bioloških rozin, saj je bila v njih ugotovljena presežena vsebnost ohratoksina A. Gre za biološke svetle rozine, ki izvirajo iz Argentine, na sporen izdelek pa je Grčijo opozoril sistem za hitro obveščanje za živila in krmo (RASFF). Območna uprava EFET za Atiko je po prejetem obvestilu odredila takojšen umik izdelkov iz prodaje, saj koncentracija toksina močno presega zakonsko določene mejne vrednosti. Ohratoksin A je strupen produkt nekaterih vrst plesni, ki lahko ob dolgotrajni izpostavljenosti ali visokih koncentracijah povzroči resne zdravstvene težave, predvsem okvare ledvic in jeter. Grški nadzorni organi so v okviru strožjega nadzora varnosti uvoženih živil prebivalce pozvali, naj kupljenih izdelkov ne uživajo in jih vrnejo na mesta nakupa. Ta primer sledi nedavnim ukrepom agencije na področju zagotavljanja varnosti mlečnih izdelkov, kar kaže na povečano dejavnost nadzornih služb v zadnjem obdobju.

Argentinci imajo po podatkih Indeca pod vzmetnicami in v sefih več kot 276 milijard ameriških dolarjev. V zadnjem četrtletju se je ta številka povečala za skoraj 6 milijard dolarjev, v primerjavi z lanskim letom pa za več kot 8 milijard dolarjev. V desetih letih se je količina dolarjev, shranjenih zunaj finančnega sistema, povečala za več kot 100 milijard dolarjev. Ta znesek vključuje tako bančne depozite v tujini kot gotovino, shranjeno v Argentini in tujini.

26. decembra 2025 so se v Argentini spreminjali tečaji dolarja. Spremljali so se tečaji modrega dolarja (dólar blue), uradnega dolarja, MEP in CCL. Spremljali so se tudi tečaji dolarja za plačilne kartice.

Poleg Argentine in Peruja so 22. decembra 2025 spremljali vrednost dolarja tudi v Urugvaju in na Poljskem. V Urugvaju so spremljali tečaj dolarja v urugvajskih pesosih, kjer je povprečna vrednost medbančnih transakcij znašala 39,04 $, ter vrednost 'Unidad Indexada', ki ocenjuje inflacijo preteklega meseca. Na Poljskem je bilo za en dolar treba plačati 3,5889 zł.

Članki poročajo o gibanju vrednosti brazilskega reala na argentinskem trgu. Spremljajo tečaj tako na uradnem kot neuradnem trgu (blue hoy), ki služi kot pomemben pokazatelj za potovanja in potrošnjo v Braziliji. Članki nudijo vpogled v trenutne cene in nihanja valute, kar je ključno za Argentince, ki poslujejo ali potujejo v Brazilijo.

V Argentini so 30. decembra 2025 pozorno spremljali gibanje tečaja evra, tako na uradnem trgu kot v neuradnem sektorju, poznanem kot 'blue'. Finančni trgi so v zadnjih dneh leta kazali povečano dejavnost, pri čemer so mediji podrobno poročali o razlikah med nakupnimi in prodajnimi cenami evropske valute. Argentinsko gospodarstvo se še naprej spopada z dvojnim menjalnim tečajem, kar neposredno vpliva na kupno moč prebivalstva in poslovne odločitve podjetij v državi. Nihanja na trgu so bila v živo spremljana prek različnih finančnih portalov, ki so poročali o vsaki spremembi vrednosti v realnem času. Razkorak med uradnim tečajem, ki ga določa centralna banka, in prostim trgom ostaja eden ključnih izzivov za argentinsko denarno politiko. Ta pojav odraža širšo gospodarsko nestabilnost in nenehno povpraševanje po tujih valutah kot sredstvu za ohranjanje vrednosti premoženja pred domačo inflacijo.

Članki poročajo o tečaju dolarja v različnih državah Latinske Amerike. V Peruju spremljajo nakupni in prodajni tečaj dolarja, v Argentini pa je pozornost usmerjena v modri dolar. V Venezueli je objavljen tečaj dolarja po podatkih centralne banke za dan 24. december 2025.

V Argentini je modri dolar, ki se prodaja na neuradnem trgu, dosegel 1485 argentinskih pesos za prodajo, medtem ko je uradni tečaj ostal pri 1475 pesos za isto operacijo. Gibanje vrednosti dolarja blue in uradnega dolarja se spremlja iz minute v minuto. V Urugvaju je bil povprečni interbankarni tečaj ameriškega dolarja pred 24. decembrom 2025 39,18 urugvajskih pesos.

Članki poročajo o različnih tečajih dolarja v Argentini in Urugvaju na dan 23. decembra 2025. V Argentini je pozornost usmerjena na modri dolar (dolar blue), uradni dolar, MEP dolar, CCL dolar in kripto dolar, medtem ko v Urugvaju spremljajo vrednost dolarja v primerjavi z urugvajskim pesom. V Argentini se uradni dolar v Banco Nación prodaja po 1.475 pesosih, kupuje pa po 1.425 pesosih. Neuradni modri dolar je v petek dosegel 1485 pesosov za prodajo, uradni pa 1474,10 pesosov.

V Argentini je neuradni dolar ("blue") poskočil za 25 pesos in dosegel najvišjo vrednost v dveh mesecih. Uradni tečaj se ni spreminjal in je v Banco Nación ob koncu tedna znašal 1.475 pesos za prodajo. V Urugvaju je ameriški dolar ob koncu dneva zabeležil 0,28-odstotni padec. V Mehiki pa se je vrednost pesa ob odprtju borze zvišala za 0,24 odstotka.

Argentinska vlada je uradno določila dodatne dela proste dni za leto 2026 z namenom spodbujanja domačega turizma. Ukrep bo omogočil več podaljšanih vikendov, kar naj bi pozitivno vplivalo na turistični sektor po vsej državi.