APDEJT.si

Armenski premier Nikol Pašinjan je izrazil zaskrbljenost, da bi vrnitev armenskih beguncev v Gorski Karabah lahko ogrozila krhko mirovno pogodbo med Armenijo in Azerbajdžanom. Poudaril je, da bi takšna poteza lahko ponovno odprla stare rane in sprožila nov konflikt med državama.

Na vojaškem sodišču v Bakuju se je nadaljevalo sojenje državljanom Armenije, obtoženim v kazenski zadevi. Tožilci so začeli s predstavitvijo obtožnice, v kateri so predstavili dokaze o krivdi obtoženih.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Marija Zaharova, je zavrnila izjave armenskega premierja Nikola Pašinjana o vzrokih za armenski genocid. Pašinjan je namreč za zgodovinske težave med Turki in Armenci okrivil KGB, sovjetsko tajno službo, vendar je Zaharova opozorila na časovno neskladnost, saj je bil KGB ustanovljen šele štirideset let po začetku genocida.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je v Teheranu sprejel omanskega ministra za notranje zadeve Hamouda bin Faisala Al Busaidija in poudaril dolgoletne bratske vezi med državama.

Predsednica azerbajdžanskega parlamenta Sahiba Gafarova in predsednik armenskega parlamenta Alen Simonjan sta se sestala v Ženevi. Srečanje je potekalo v okviru 151. skupščine Interparlamentarne unije (IPU).

Zahod poskuša Belorusijo zvabiti v ponovno uravnoteženje odnosov z Rusijo prek tesnejšega sodelovanja z Zahodom. Pri TheAltWorld poročajo, da je cilj Zahoda zamenjati domnevno rusko vazalstvo Belorusije z dejanskim poljskim. Zahod je že spremenil Ukrajino, Armenijo in Moldavijo v protiruske države, hkrati pa povzroča težave v odnosih.

Papež Leon XIV. je na Trgu svetega Petra razglasil sedem novih svetnikov Katoliške cerkve, med njimi tri ženske in štiri moške. Med njimi so prvi svetnik iz Papue Nove Gvineje in nekdanji satanist. Kanonizacija je zadnji in najpomembnejši korak na poti k svetosti v Katoliški cerkvi.

Združeno kraljestvo je uradno odpravilo več kot tri desetletja star embargo na orožje za Armenijo in Azerbajdžan. Ta pomembna sprememba politike odraža obnovljen optimizem glede mirovnih prizadevanj v Južni Kavkazu. Odločitev je bila objavljena v pisni izjavi v parlamentu, ki jo je podal državni sekretar za Evropo, Severno Ameriko in čezmorska ozemlja, Stephen Doughty.

Služba varnosti Ukrajine (SBU) je pridržala letalskega inštruktorja Oboroženih sil Ukrajine, ki je zbiral podatke o lokacijah letališč F-16 in Mirage 2000 ter jih posredoval ruski vojaški obveščevalni službi. To dejanje je bilo dejavno vohunjenje, s katerim je Rusija načrtovala napade na ukrajinska letališča. Analitiki so opozorili tudi na prvo uporabo reaktivnih dronov tipa Shahed s strani Rusije, kar predstavlja nov izziv za ukrajinsko protiletalsko obrambo.

Kremlj je zaradi financiranja vojne močno zmanjšal civilne projekte, vključno z načrtom za obnovo civilne pomorske flote, ki je bil zmanjšan za več kot 40 %. Po poročanju ukrajinskih medijev, je Rusija neuspešno poskušala popraviti svojo edino letalonosilko Admiral Kuznjecov, kar nakazuje na propad ambicij ruske mornarice. Medtem pa se je ruska vojska v Avdijivki poslužila novega orožja, t.i. »smrtonosnih puščic« oziroma visoko natančnih podstreliva Motiv. Poleg tega naj bi se rusko civilno letalstvo soočilo s kolapsom v dveh letih, medtem ko se povečuje prisotnost ruske vojske v Armeniji, kar sproža pomisleke glede stabilnosti v Južnem Kavkazu.

Ermənistan silahlı qüvvələri tərəfindən əsir və girov götürülmüş, xəsarətlər almış zərərçəkmişlər məhkəmədə ifadə veriblər. Onlar Ermənistanın Azərbaycana qarşı hərbi təcavüzü nəticəsində törədilmiş sülh və insanlıq əleyhinə cinayətlər, müharibə cinayətləri, o cümlədən təcavüzkar müharibənin hazırlanması və aparılması, soyqırımı, müharibə qanunlarını və qaydalarını pozma, habelə terrorçuluq, terrorçuluğu maliyyələşdirmə, hakimiyyəti zorla ələ keçirməkdə ittiham edirlər. Digər bir xəbərdə, Ermənistanın baş naziri Nikol Paşinyan ölkəsinin gələn ilin fevralında Kollektiv Təhlükəsizlik Müqaviləsi Təşkilatından (KTMT) çıxacağını bildirib.

Vladimir Putin se je v Moskvi sestal z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom in beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom. Z Lukašenkom sta se osredotočila na varnost Zvezne države in novo belorusko jedrsko elektrarno. Putin je ponovil, da je politična stabilnost ključnega pomena za uspeh Rusije.

Armenska policija je preprečila poskus ruskih služb, da bi izročile nekdanjega ruskega vojaka, ki je pobegnil v Armenijo po tem, ko je zavrnil sodelovanje v vojni v Ukrajini. Mediji poročajo, da je 25-letni dezerter sam zaprosil armenske oblasti za zaščito, saj naj bi ga ruski uradniki poskušali nasilno pridržati. Ruska opozicijska 'Novaya Gazeta Europe' poroča, da je armenska policija odločno zavrnila predajo dezerterja Rusiji.

Armenska policija je zavrnila izročitev nekdanjega ruskega vojaka Semjona Subbotina, ki je pobegnil iz enote, da bi se izognil bojem proti Ukrajini, poročajo mediji. Ta dogodek se je zgodil v času, ko se odnosi med Moskvo in Erevanom vse bolj zaostrujejo, kar je bilo obravnavano tudi v oddaji "Həftə" na azerbajdžanski televiziji AzTV. Novinarji so izpostavili "tišino pred nevihto" med državama in špekulirali o vsebini ruskih vojaških tovornih letal, ki so priletela v Armenijo. Vse to kaže na naraščajočo negotovost in trenja v regiji.

V prvih šestih mesecih leta 2025 je bilo v minskih eksplozijah in eksplozijah neeksplodiranih ubojnih sredstev ranjenih 18 ljudi. To poročilo iz Generalnega tožilstva navaja, da so bili ranjeni različne stopnje telesnih poškodb, kot posledica "minskega terorizma", ki ga izvaja armenska stran.

Armensko obrambno ministrstvo je uradno zanikalo poročila, ki krožijo po medijih in družbenih omrežjih, o zavzetju vojaškega položaja v bližini mesta Jermuk. Ministrstvo je pojasnilo, da navedene informacije ne držijo in pozvalo javnost k previdnosti.

Več kot 60 posameznikov, ki so bili ranjeni ali so utrpeli škodo zaradi armenskih provokacij, je pričalo na sodišču o vojnih zločinih, vključno s pripravo in vodenjem agresorske vojne ter zločini proti miru in človeštvu. V Armeniji se razmere zaostrujejo, saj naj bi premier Pašinjan načrtoval napad na cerkev, kar naj bi izkoristila opozicija za povračilo. Napetosti se povečujejo v luči pogajanj o mirovni pogodbi z Azerbajdžanom.

V Azerbajdžanu se nadaljuje odprto sojenje proti državljanom Republike Armenije, med katerimi so Arayik Harutyunyan, Arkadi Ghukasyan, Bako Sahakyan, Davit Ishkhanyan, David Babayan in Levon Mnatsakanyan, obtoženim kaznivih dejanj proti miru in človečnosti ter vojnih zločinov. Med obravnavo so pričale žrtve armenskih napadov, mučenja in min. Sodišče je poslušalo njihova pričanja, s katerimi so opisale pretrpljene krivice.

V Azerbajdžanu poteka sojenje posameznikom, obtoženim številnih zločinov proti azerbajdžanskemu ljudstvu, ki so bili storjeni med vojaško agresijo Armenije. Pričali so žrtve mučenja v ujetništvu, vključno s tistimi, ki so pretrpeli telesne poškodbe, kot so izpuljeni zobje in nohti, ter žrtve min. Obtožbe vključujejo pripravo in vodenje agresivne vojne, genocid, kršenje zakonov in običajev vojne, terorizem in financiranje terorizma. Sojenje poudarja "železno pest", ki si želi trajnega miru, kljub temu da so vojna in miroljubni odnosi vedno vzbujali svetovno zaskrbljenost.

Azerbajdžan je objavil datum naslednje sodne obravnave v primeru posameznikov, obtoženih številnih zločinov proti azerbajdžanskemu ljudstvu. Med obtožbami so vojaški zločini, zločini proti miru in človeštvu, priprava in vodenje agresivne vojne, genocid, kršitve vojnega prava in običajev, ter terorizem in financiranje terorizma, ki izhajajo iz armenske vojaške agresije proti Azerbajdžanu. Ena od omenjenih oseb naj bi bila pogrešana že 33 let.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se v četrtek v Parizu srečal z evropskimi voditelji. Srečanje naj bi potekalo v sklopu mednarodnih prizadevanj za rešitev konflikta, srečanje z ameriškim predsednikom Trumpom pa zaenkrat ni predvideno.

Ermənistan silahlı qüvvələri tərəfindən əsir və girov götürülmüş, xəsarətlər almış zərərçəkmişlər məhkəmədə ifadə veriblər. Onlar Ermənistanın Azərbaycana qarşı hərbi təcavüzü nəticəsində törədilmiş sülh və insanlıq əleyhinə cinayətlər, müharibə cinayətləri, o cümlədən təcavüzkar müharibənin hazırlanması və aparılması, soyqırımı, müharibə qanunlarını və qaydalarını pozma, habelə terrorçuluq, terrorçuluğu maliyyələşdirmə, hakimiyyəti zorla ələ keçirməkdə ittiham edirlər. Digər bir xəbərdə, Ermənistanın baş naziri Nikol Paşinyan ölkəsinin gələn ilin fevralında Kollektiv Təhlükəsizlik Müqaviləsi Təşkilatından (KTMT) çıxacağını bildirib.

V Bakuju se je nadaljevalo sojenje armenskemu državljanu Rubenu Vardanyanu, obtoženemu vojnih zločinov, zločinov proti miru in človeštvu ter terorizma in financiranja terorizma po azerskem kazenskem zakoniku. Na sodišču so pričali oškodovanci in njihovi pravni nasledniki, ki so podali izjave v zvezi s primerom. Vardanyan je obtožen več hudih kaznivih dejanj.

Na sodišču v Bakuju so pričale žrtve armenskih oboroženih napadov na azerbajdžansko regijo Zangilan. Priče so opisale izgube, poškodbe in prisilno razselitev zaradi armenske agresije. Med pričami je bila tudi Lala Ismailova, ki je povedala, da truplo njenega brata, policista, še vedno ni bilo najdeno. Sojenje obravnava zločine proti miru in človeštvu, vojne zločine, vključno s pripravo in izvedbo agresivne vojne, genocid, kršitve vojnih zakonov in običajev, terorizem in financiranje terorizma.

V regiji Balıkesir v zahodni Turčiji je bil danes ob 14:41 po lokalnem času (13:41 po slovenskem času) zabeležen potres z magnitudo 4,3 po Richterjevi lestvici. Epicenter je bil v naselju Sındırgı na globini 14,13 kilometra. Tresenje so občutili tudi v sosednjih okrožjih Bursa, Kocaeli in nekaterih delih Istanbula. Poročil o uničenju ali poškodbah ni, vendar je med lokalnim prebivalstvom zavladala panika. Potresi so na območju Sındırgıja pogosti že od avgusta.

Reševalci so v Armeniji, približno 130 kilometrov od Erevana, našli truplo triletnega dečka iz vasi Capatah v regiji Gegharkunik. Otrok je bil pogrešan že teden dni.

V Azerbajdžanu je bil na meji med regijama Lənkəran in Lerik zabeležen drugi potres v enem dnevu. Informacijo je potrdil Republiški seizmološki center.

Ruski turist je umrl na stopnicah letala na letališču Zvartnoc v Erevanu med potjo domov iz Italije. Moškemu je nenadoma postalo slabo med vkrcanjem na letalo z ženo, vendar ga kljub hitremu prihodu reševalcev niso uspeli rešiti. O dogodku poroča armenski novičarski portal Shamshyan.com.

Služba varnosti Ukrajine (SBU) je pridržala letalskega inštruktorja Oboroženih sil Ukrajine, ki je zbiral podatke o lokacijah letališč F-16 in Mirage 2000 ter jih posredoval ruski vojaški obveščevalni službi. To dejanje je bilo dejavno vohunjenje, s katerim je Rusija načrtovala napade na ukrajinska letališča. Analitiki so opozorili tudi na prvo uporabo reaktivnih dronov tipa Shahed s strani Rusije, kar predstavlja nov izziv za ukrajinsko protiletalsko obrambo.

V Azerbajdžanu poteka sojenje posameznikom, obtoženim številnih zločinov proti azerbajdžanskemu ljudstvu, ki so bili storjeni med vojaško agresijo Armenije. Pričali so žrtve mučenja v ujetništvu, vključno s tistimi, ki so pretrpeli telesne poškodbe, kot so izpuljeni zobje in nohti, ter žrtve min. Obtožbe vključujejo pripravo in vodenje agresivne vojne, genocid, kršenje zakonov in običajev vojne, terorizem in financiranje terorizma. Sojenje poudarja "železno pest", ki si želi trajnega miru, kljub temu da so vojna in miroljubni odnosi vedno vzbujali svetovno zaskrbljenost.

V nigerijski zvezni državi Zamfara je v oboroženem napadu kriminalne tolpe umrlo najmanj devet ljudi, na desetine civilistov pa je bilo ugrabljenih. Napad se je zgodil v okrožju Tofa, kjer so napadalci streljali na prebivalce, preden so ugrabili številne ljudi. Medtem so v Azerbajdžanu pričali posamezniki, ki so utrpeli posledice armenske vojaške agresije, vključno z umori, ujetništvom in mučenjem. Poročajo o vojnih zločinih, zločinih proti miru in človeštvu, terorizmu in kršitvah mednarodnega prava. Ena izmed žrtev je dejala, da so ji polomili vse zobe.

Na vojaškem sodišču v Bakuju so potekala sojenja v zvezi z zločini, ki so jih zagrešile armenske oborožene sile med okupacijo azerbajdžanskih ozemelj. Priče, ki so bile žrtve napadov na Ağdam, Lačin, Qubadlı in Füzuli, so pričale o uničevanju nagrobnikov in izkopavanju zlatih zob iz trupel na pokopališčih v vasi Cicimli v Lačinu. Obravnavajo se tudi obtožbe o pripravi in vodenju agresivne vojne, genocidu, kršitvah vojnega prava in financiranju terorizma.

Angleška nogometna reprezentanca je v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo premagala Andoro z 2:0. Začetni gol je bil dosežen z avtogolom, Declan Rice pa je rezultat izboljšal.