APDEJT.si

Predsednik Turkmenistana Serdar Berdimuhamedov je prispel v Taškent na državni obisk. Na mednarodnem letališču »Taškent-Humo« ga je pričakal Šavkat Mirzijojev, kjer je potekala uradna slovesnost sprejema. Glavne aktivnosti so načrtovane za 17. november. Dogodek je bil posnet s fotografijami in videoposnetki.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev se je v Taškentu v Uzbekistanu udeležil 7. posvetovalnega srečanja voditeljev držav Srednje Azije v formatu "Srednja Azija + Azerbajdžan". Alijev je prispel v Kongresni center v Taškentu, kjer poteka srečanje.

Vodja države je opravil pogovore s predsednikom Uzbekistana Šavkatom Mirzijojevim o prihodnjem sodelovanju. Poleg tega sta se v Taškentu srečala predsednika Uzbekistana in Kirgizistana.

Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev je v intervjuju za uzbekistansko tiskovno agencijo UzA poudaril, da Azerbajdžan daje poseben poudarek vsestranskemu razvoju sodelovanja z vsemi državami v Srednji Aziji. Poudaril je, da je Uzbekistan za Azerbajdžan bratska drža in zanesljiv zaveznik. Napovedal je tudi, da se bo udeležil posvetovalnega srečanja voditeljev držav Srednje Azije v Taškentu.

Fuad Nəcəfli je bil odstavljen s položaja pooblaščenega predstavnika predsednika v Nahičvanu zaradi težav, ki jih ni reševal, ampak celo povečeval. Sahil Tahirli, nekdanji predsednik televizije Nahičvan, je komentiral njegovo zamenjavo. Kot razlog za odstavitev se navaja 10 različnih vzrokov. Na to mesto je bil imenovan Ceyhun Cəlilov.

Predsednik Republike Ciper Tufan Erhürman je azerbajdžanskemu predsedniku Ilhamu Aliyevu poslal čestitko ob dnevu zmage Azerbajdžana.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je udeležil slovesnosti ob 'Dnevu zmage' v Bakuju, glavnem mestu Azerbajdžana, ob 5. obletnici azerbajdžanske zmage v Karabahu. Po slovesnosti se je Erdoğan z letalom vrnil v Turčijo. Nad Bakujem so letela tudi turška letala F-16.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v Bakuju izjavil, da bo zmaga Azerbajdžana v Gornjem Karabahu ob konstruktivnem odnosu azerbajdžanskih in armenskih voditeljev privedla do trajnega miru. Dodal je, da bo Turčija storila vse, kar je v njeni moči, da to doseže.

Egiptovski predsednik Abdel Fattah al-Sisi se je v Kairu srečal s pakistanskim načelnikom združenega štaba, generalom Sahirjem Shamshadom Mirzo, in italijanskim obrambnim ministrom Guidom Crosettom, da bi razpravljala o krepitvi dvostranskega vojaškega in varnostnega sodelovanja ter razmerah v Gazi. V ločenem dogodku so se Katar, Savdska Arabija, Egipt in Arabska liga pridružili pozivu Hamasu k razorožitvi in odstopu z oblasti v Gazi. Egiptovski zunanji minister Badr Abdelatty je v Washingtonu govoril tudi z ameriškimi senatorji o strateškem partnerstvu, vključno z Gazo in jezom na Nilu. Medtem sta se izraelska in sirska delegacija na pogovorih v Azerbajdžanu posvetovali o naraščajočih varnostnih vprašanjih na jugu Sirije.

Azerbajdžanska državna mejna služba je 27. julija v službenem območju mejnega oddelka "Šeki" prijela štiri tuje državljane, ki so poskušali nezakonito prestopiti državno mejo. Pripadniki mejne straže so bili pozorni in preprečili poskus kršitve meje.

Poročila iz Azerbajdžana kažejo na uspešno preprečitev poskusov tihotapljenja velike količine mamil iz Irana v Azerbajdžan. Državna mejna služba Azerbajdžana je uspešno nadaljevala z bojem proti nezakonitemu prometu z mamili, psihotropnimi snovmi in njihovimi predhodnimi snovmi. V bližini mejne točke 'Lənkəran' je bil preprečen poskus nezakonitega prečkanja državne meje iz Irana v Azerbajdžan, pri čemer so bile zasežene znatne količine prepovedanih substanc.

Azerbajdžanske mejne oblasti so preprečile poskus tihotapljenja velike količine mamil iz Irana v Azerbajdžan z uporabo brezpilotnega letala (UAV). Dogodek se je zgodil na območju mejne enote Horadiz mejnih enot Državne mejne službe, ko so mejne patrulje in operativne dejavnosti odkrile prepovedane snovi.

Policija je ponovno opozorila voznike, da so številne nesreče na glavnih cestah posledica utrujenosti in zmanjšane pozornosti za volanom. Poročali so, da je samo v zadnjem mesecu zaradi zaspnosti voznikov prišlo do 21 prometnih nesreč. Medtem so se pojavila poročila o ponovnem posedanju nedavno popravljene ceste na aveniji 8. novembra v okrožju Khatai, kar povzroča težave voznikom in povečuje tveganje za nesreče.

V azerbajdžanski regiji Šuša so ugotovili vzrok požara na območju vasi Böyük Qaladərəsi, ki je izbruhnil 25. julija. Medtem je Azerbajdžanska agencija za odstranjevanje min (ANAMA) pozvala prebivalce k previdnosti zaradi povečanega števila požarov v gozdovih in na pašnikih, ki so posledica vročega in suhega vremena na osvobojenih območjih.

Ermənistan silahlı qüvvələri tərəfindən əsir və girov götürülmüş, xəsarətlər almış zərərçəkmişlər məhkəmədə ifadə veriblər. Onlar Ermənistanın Azərbaycana qarşı hərbi təcavüzü nəticəsində törədilmiş sülh və insanlıq əleyhinə cinayətlər, müharibə cinayətləri, o cümlədən təcavüzkar müharibənin hazırlanması və aparılması, soyqırımı, müharibə qanunlarını və qaydalarını pozma, habelə terrorçuluq, terrorçuluğu maliyyələşdirmə, hakimiyyəti zorla ələ keçirməkdə ittiham edirlər. Digər bir xəbərdə, Ermənistanın baş naziri Nikol Paşinyan ölkəsinin gələn ilin fevralında Kollektiv Təhlükəsizlik Müqaviləsi Təşkilatından (KTMT) çıxacağını bildirib.

Glavni oddelek prometne policije Ministrstva za notranje zadeve Azerbajdžana je izdal izjavo o prometni nesreči, ki se je včeraj zgodila na cesti Baku-Gazah v regiji Goranboy. V nesreči sta umrli dve osebi, babica in vnukinja, tri so bile poškodovane. Policija je poudarila, da bi uporaba varnostnih pasov lahko preprečila tragedijo. Ministrstvo za notranje zadeve je opozorilo voznike in potnike, ki ne uporabljajo varnostnih pasov, in poudarilo, da so varnostni pasovi kljub razvoju avtomobilov še vedno ključno zaščitno sredstvo. Dokazano je, da vozniki in potniki, ki uporabljajo varnostne pasove, utrpijo manjše poškodbe v primerjavi s tistimi, ki jih ne uporabljajo.

Oče azerbajdžanskega ministra za zdravje, Tejmura Musajeva, Jusif Musajev, je umrl. Dolgo časa je bil bolan in se je zdravil v enem od medicinskih centrov v Bakuju. Ministrstvo za zdravje je potrdilo njegovo smrt.

V restavraciji "Soul Kitchen Terrace Baku" v azerbajdžanskem glavnem mestu Baku je prišlo do spora, ko so se tuji gostje pritožili nad palestinsko zastavo, ki je bila prikazana ob arabskem jeziku v spletnem meniju restavracije.

V Azerbajdžanu bodo štiri zaporedne dni dela prosti, začenši z vikendom. To je povezano z Dnevom zmage (8. november) in Dnevom državne zastave (9. november). Ker praznika padeta na soboto in nedeljo, bosta 10. in 11. november prav tako dela prosta dneva, skladno z zakonodajo in odločitvami vlade.

V Azerbajdžanu je 30. oktobra potekal minifutbolni turnir "Pokal prijateljstva" za otroke, stare od 10 do 13 let, ki živijo v sirotišnicah. Turnir, ki ga je organizirala podpredsednica fundacije Heydar Aliyev, Leyla Aliyeva, naj bi podpiral telesni in duševni razvoj otrok, krepil timski duh, samozavest in socialne veščine.

V Azerbajdžanu se pripravljajo na uvedbo certifikacije za vzgojitelje v vrtcih, ki naj bi se začela leta 2026. Cilj je izboljšati kakovost predšolske vzgoje, saj se v tekočem šolskem letu pričakuje vključitev 226.000 otrok v predšolske programe. Na osvobojenih območjih je že začelo delovati šest vrtcev, skupno pa je v sedmih predšolskih ustanovah vključenih 243 otrok. Ministrstvo za šolstvo načrtuje širitev mreže vrtcev na teh območjih. V državi so letos dosegli 40-odstotno pokritost otrok s predšolsko vzgojo, za naslednje leto pa načrtujejo 50-odstotno vključenost.

V Bakuju v Azerbajdžanu je odprtih 29 prodajnih mest, ki olajšujejo nakup enotnih šolskih uniform. Cilj je zagotoviti lažjo dostopnost uniform za starše, ki jih predpisujejo splošne izobraževalne ustanove.

V vasi Tališ v okrožju Agdara in v vasi Sus v okrožju Lačin so vsi maturanti šolskega leta 2024-2025 uspešno opravili vpis na visokošolske zavode. V Tališu so maturirali štirje učenci, med njimi Nigar Mammadli, v Susu pa trije. Uspeh vseh maturantov iz obeh vasi je bil dosežen kljub izzivom, ki jih prinaša življenje na območjih, ki so bila nedavno osvobojena.

V azerbajdžanskem Baku je med nočno izmeno na svojem delovnem mestu umrl anesteziolog-reanimatolog Asaf Hümbətov iz Republiškega centra za urgentno medicinsko pomoč, enote Nəsimi. Vzrok smrti 56-letnega zdravnika še preiskujejo.

V Biləsuvaru v Azerbajdžanu je prišlo do tragične nesreče, v kateri je ženska umrla, ko je padla na vročo peč. Məkurə Gülənova, notranje razseljena oseba iz regije Cəbrayıl, je utrpela hude opekline in umrla na kraju dogodka. Prokuratura okrožja Cəbrayıl je sprožila preiskavo o okoliščinah nesreče.

V Sumgajitu je prišlo do požara v električni omarici v stopnišču petnadstropne stanovanjske stavbe. Požar je uničil deset električnih števcev, deset varovalk in tri metre kabla. Stanovanja so bila zaščitena pred ognjem, poroča Ministrstvo za izredne razmere.

V okrožju Sındırgı v Balıkesirju je potres z magnitudo 6,1 povzročil porušitev treh praznih stavb. Agencija AFAD je sporočila, da je bil potres zabeležen ob 22.48 po lokalnem času, z globino 5,99 kilometra. Tresenje tal so čutili tudi v Istanbulu in okolici, sledilo pa je več popotresnih sunkov.

V Azerbajdžanu je umrl ljudski umetnik, profesor in laureat državne nagrade Ramiz Gulijev. 78-letni glasbenik, znan po svojem mojstrstvu na taru, je bil nekaj dni pred smrtjo hospitaliziran. Ministrstvo za kulturo Azerbajdžana je izrazilo sožalje ob izgubi.

V Azerbajdžanu so poročali o več požarih. V Yardımlıju je izbruhnil požar v stavbi na ulici Heydarja Alijeva, medtem ko je v Bakuju, v okrožju Nasimi, prišlo do požara v večnadstropni stanovanjski stavbi, zaradi česar so evakuirali stanovalce. Poleg tega je v naselju Masazir v okrožju Abšeron izbruhnil požar v zasebni stanovanjski hiši. V drugem požaru v stanovanjski stavbi v Bakuju je bilo evakuiranih 12 ljudi. Na kraj dogodkov so napotili gasilske enote in tehnično osebje ministrstva za izredne razmere.

V Nemčijo je prispelo letalo s približno 50 afganistanskimi begunci iz Pakistana, ki so imeli dovoljenje za vstop. To je prvič, odkar je nemška vlada začasno ustavila program sprejemanja afganistanskih beguncev. Družine so v Nemčijo prispele po dolgem čakanju v Islamabadu.

V Hannovru je pristalo letalo s 47 afganistanskimi državljani, ki so mesece čakali v Pakistanu. Po dolgem čakanju je več afganistanskih družin z dovoljenjem za vstop končno prispelo v Nemčijo, vendar je prihodnost tistih, ki še čakajo, še vedno negotova zaradi sodne odločitve, ki vladi dovoljuje začasno ustavitev postopkov.

V vzhodnem Afganistanu je potres z magnitudo 6,0 po Richterjevi lestvici zahteval najmanj 600 življenj, več kot 2000 ljudi je ranjenih. Po potresu je sledilo več popotresnih sunkov. Uničenih je bilo več sto domov. V nekaterih poročilih se omenja celo več kot 800 mrtvih in 3000 ranjenih.

Več kot 60 posameznikov, ki so bili ranjeni ali so utrpeli škodo zaradi armenskih provokacij, je pričalo na sodišču o vojnih zločinih, vključno s pripravo in vodenjem agresorske vojne ter zločini proti miru in človeštvu. V Armeniji se razmere zaostrujejo, saj naj bi premier Pašinjan načrtoval napad na cerkev, kar naj bi izkoristila opozicija za povračilo. Napetosti se povečujejo v luči pogajanj o mirovni pogodbi z Azerbajdžanom.

V Azerbajdžanu se nadaljuje odprto sojenje proti državljanom Republike Armenije, med katerimi so Arayik Harutyunyan, Arkadi Ghukasyan, Bako Sahakyan, Davit Ishkhanyan, David Babayan in Levon Mnatsakanyan, obtoženim kaznivih dejanj proti miru in človečnosti ter vojnih zločinov. Med obravnavo so pričale žrtve armenskih napadov, mučenja in min. Sodišče je poslušalo njihova pričanja, s katerimi so opisale pretrpljene krivice.

V Azerbajdžanu poteka sojenje posameznikom, obtoženim številnih zločinov proti azerbajdžanskemu ljudstvu, ki so bili storjeni med vojaško agresijo Armenije. Pričali so žrtve mučenja v ujetništvu, vključno s tistimi, ki so pretrpeli telesne poškodbe, kot so izpuljeni zobje in nohti, ter žrtve min. Obtožbe vključujejo pripravo in vodenje agresivne vojne, genocid, kršenje zakonov in običajev vojne, terorizem in financiranje terorizma. Sojenje poudarja "železno pest", ki si želi trajnega miru, kljub temu da so vojna in miroljubni odnosi vedno vzbujali svetovno zaskrbljenost.

Na vojaškem sodišču v Bakuju je Rahila Hadžijeva pričala o grozotah, ki jih je doživela med pokolom v Hodžaliju februarja 1992. Povedala je, da so jo skupaj z družino ugrabile armenske oborožene sile. Med pričanjem je izjavila, da so njenega moža obglavili, njo in njene otroke pa so ugrabili. Hadžijeva je pred tem živela v Hankendiju.

Azerbajdžan je objavil datum naslednje sodne obravnave v primeru posameznikov, obtoženih številnih zločinov proti azerbajdžanskemu ljudstvu. Med obtožbami so vojaški zločini, zločini proti miru in človeštvu, priprava in vodenje agresivne vojne, genocid, kršitve vojnega prava in običajev, ter terorizem in financiranje terorizma, ki izhajajo iz armenske vojaške agresije proti Azerbajdžanu. Ena od omenjenih oseb naj bi bila pogrešana že 33 let.

Donald Trump naj bi ponovno spremenil svoje stališče glede Ukrajine, kar je povzročilo zmedo v Evropi. Po srečanju z Zelenskim in evropskimi voditelji je Trump dejal, da se je pogovarjal s Putinom o vojni v Ukrajini. Zelenski se je srečal s Keithom Kelloggom, Trumpovim posebnim odposlancem. Trump je izjavil, da ZDA še naprej podpirajo Ukrajino, vendar si prizadeva za čimprejšnji konec vojne s pogajanji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se v četrtek v Parizu srečal z evropskimi voditelji. Srečanje naj bi potekalo v sklopu mednarodnih prizadevanj za rešitev konflikta, srečanje z ameriškim predsednikom Trumpom pa zaenkrat ni predvideno.

Ermənistan silahlı qüvvələri tərəfindən əsir və girov götürülmüş, xəsarətlər almış zərərçəkmişlər məhkəmədə ifadə veriblər. Onlar Ermənistanın Azərbaycana qarşı hərbi təcavüzü nəticəsində törədilmiş sülh və insanlıq əleyhinə cinayətlər, müharibə cinayətləri, o cümlədən təcavüzkar müharibənin hazırlanması və aparılması, soyqırımı, müharibə qanunlarını və qaydalarını pozma, habelə terrorçuluq, terrorçuluğu maliyyələşdirmə, hakimiyyəti zorla ələ keçirməkdə ittiham edirlər. Digər bir xəbərdə, Ermənistanın baş naziri Nikol Paşinyan ölkəsinin gələn ilin fevralında Kollektiv Təhlükəsizlik Müqaviləsi Təşkilatından (KTMT) çıxacağını bildirib.

Azerbajdžanska državna naftna družba SOCAR in kitajska inženirska družba Sinopec Engineering sta podpisali okvirni sporazum o sodelovanju. Podpis sporazuma je potekal med srečanjem predsednika SOCAR Rovšana Nadžafa in predsednika Sinopec Engineering Zhang Xinmina.

Vzhodni Azerbajdžan je v prvi polovici leta 1404 zabeležil 19,7-odstotno rast operacij umetne oploditve živine v primerjavi z enakim obdobjem lani, je sporočil direktor za živinorejo Organizacije za kmetijstvo Vzhodnega Azerbajdžana.

Evropska komisija je pohvalila Črno goro za njen napredek na področjih, kot so Poglavje 26 - Izobraževanje in kultura, kjer je država dosegla najboljši rezultat doslej. Poudarjen je bil tudi napredek na področju zunanje politike. Poleg tega so odkrili ploščo novega objekta OŠ "Vladimir Nazor", ki so jo obiskali predstavniki Evropske investicijske banke in Delegacije EU v Črni gori.

Azerbajdžan bo do leta 2026 ustavil proizvodnjo bencina AI-95 zaradi posodobljenega ravnovesja goriv in uvaja nova pravila za proizvodnjo bencina RON-95. Državni proračun za leto 2026 predvideva povečanje prihodkov od trošarin, predvsem zaradi višjih stopenj trošarin in večje domače porabe, medtem ko se pričakuje rahel padec prihodkov od trošarin v naftnem sektorju.

V Hongkongu je tovorno letalo družbe Emirates ob pristajanju zdrsnilo s pristajalne steze in delno končalo v vodi. V nesreči sta umrli dve osebi. Policija preiskuje vzrok nesreče.

Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC) bo danes objavila poročilo o trgu nafte za oktober. V skladu z zadnjimi podatki OPEC-a se pričakuje, da se bo globalna proizvodnja tekočin iz držav, ki niso podpisnice Deklaracije o sodelovanju (non-DoC), povečala za približno 0,6 milijona sodčkov na dan (mb/d) v letu 2026 in bo v povprečju znašala 54,6 mb/d. OPEC je septembra povečal proizvodnjo surove nafte za 630.000 sodčkov na dan, na 43,05 milijona sodčkov na dan. Azerbajdžanska proizvodnja surove nafte je septembra 2025 znašala približno 460.000 sodčkov na dan, medtem ko je kazahstanska proizvodnja v istem obdobju znašala približno 1,84 milijona sodčkov na dan. OPEC ohranja nespremenjene napovedi za trg nafte, saj skupina in njeni zavezniki še naprej dodajajo sodčke na svetovni trg. Pričakuje se, da se bo globalna proizvodnja tekočin iz držav non-DoC v letu 2025 povečala za približno 0,8 milijona sodčkov na dan in bo v povprečju znašala 54,0 mb/d.

V Bakuju poteka teden zelene energije Azerbajdžana in Srednje Azije 2025, ki združuje oblikovalce politik, voditelje industrije in mednarodne strokovnjake. Namen dogodka je razpravljati o prihodnosti obnovljivih virov energije v regiji.

Azerbajdžanska državna naftna družba SOCAR je podpisala sporazum o nakupu 99,82 % delnic podjetja Italiana Petroli (IP) od API Holding. Ta poteza bo SOCAR-u omogočila širitev na italijanski energetski trg. Posel, ki je bil podpisan v Bakuju v okviru prvega azerbajdžanskega mednarodnega investicijskega foruma, naj bi bil zaključen leta 2026, odvisno od izpolnitve običajnih pogojev in pridobitve regulativnih dovoljenj. Italiana Petroli je eno vodilnih energetskih podjetij v Italiji.

Zahidu Niftalijevu, nekdanjemu uslužbencu obrambnega ministrstva, znanemu kot »Šlyapa Zahid«, je bila izrečena obsodba. Obtožen je bil poneverb v višini 42 milijonov manatov. Kazenski postopek, ki ga je začela Državna varnostna služba (DTX), se je zaključil na Bakuskem sodišču za huda kazniva dejanja.

V Sumqayitu v Azerbajdžanu se je zgodila huda prometna nesreča, ki je zahtevala eno smrtno žrtev. Glavni oddelek državne prometne policije (BDYPI) je izdal posnetke nesreče in opozoril voznike na pomen spoštovanja prometnih predpisov, še posebej omejitev hitrosti in pravil prehitevanja. Napovedano je, da bo dogodku po preiskavi podana pravna ocena.

Računsko sodišče je ugotovilo, da Državna turistična agencija ni vrnila 12,8 milijona manatov v proračun in da 18,5 milijona manatov ni bilo nakazanih v skladu s postopki. Poleg tega je Služba za nadzor državnih financ Ministrstva za finance v prvi polovici leta pregledala 77 organizacij, ki prejemajo sredstva iz državnega proračuna, in odkrila neupravičena plačila v višini 162 milijonov manatov ter izrekla globe 27 uradnikom.

V Sumgayitu v Azerbajdžanu se je zgodila verižna prometna nesreča na cesti Novkhany, kjer je avtomobil znamke Kia izgubil nadzor in trčil v druga vozila. V nesreči je umrla 31-letna potnica Gunel Huseynova, rojena leta 1992. Medtem azerbajdžanska cestna policija (DYP) poziva voznike k večji previdnosti, saj je v zadnjem mesecu kar 21 prometnih nesreč, vključno s smrtnimi žrtvami in poškodbami, povzročila zaspanost voznikov za volanom.

Poročila iz Azerbajdžana kažejo na uspešno preprečitev poskusov tihotapljenja velike količine mamil iz Irana v Azerbajdžan. Državna mejna služba Azerbajdžana je uspešno nadaljevala z bojem proti nezakonitemu prometu z mamili, psihotropnimi snovmi in njihovimi predhodnimi snovmi. V bližini mejne točke 'Lənkəran' je bil preprečen poskus nezakonitega prečkanja državne meje iz Irana v Azerbajdžan, pri čemer so bile zasežene znatne količine prepovedanih substanc.

Azerbajdžanske mejne oblasti so preprečile poskus tihotapljenja velike količine mamil iz Irana v Azerbajdžan z uporabo brezpilotnega letala (UAV). Dogodek se je zgodil na območju mejne enote Horadiz mejnih enot Državne mejne službe, ko so mejne patrulje in operativne dejavnosti odkrile prepovedane snovi.

Ruske oblasti so aretirale Mutvalija Šıxlinskija, sina Šahina Šıxlinskija, vodje azerbajdžanske diaspore v Jekaterinburgu. Mutvalija Šıxlinskija so pridržali za dva meseca zaradi suma nasilja nad vladnim uradnikom.

V azerbajdžanski regiji Hazar, natančneje v vasi Buzovna, so v obratu, ki deluje kot konjeniški center in restavracija, odkrili nezakonito prebivališče živali. Preiskavo so sprožili na pobudo javnega združenja IDEA, v njej pa so sodelovali predstavniki ministrstev za notranje zadeve, ekologijo in naravne vire ter agencije za varnost hrane. Medtem so v regiji Lačin, prav tako v Azerbajdžanu, organizirali preventivne ukrepe za varovanje okolja, javnega reda in ozaveščanje prebivalstva o ekologiji, kar je potekalo na pobudo Službe za obnovo, gradnjo in upravljanje, sodelovala pa je tudi lokalna policija.

Pomočnik azerbajdžanskega predsednika Zeynal Nağdəliyev je predstavil nove izvršne vodje v regijah Göyçay, Kürdəmir in Qax. Elşən Nazim oğlu Həsənli je bil imenovan za vodjo izvršne oblasti v Kürdəmirju, Orhan Mürsəlov pa v Göyčayu. Na dogodkih so bili prisotni predstavniki lokalne javnosti.

Turško obrambno ministrstvo je začasno ustavilo vse polete vojaških transportnih letal C-130 po strmoglavljenju letala v Gruziji. Ministrstvo je tudi zanikalo, da bi letalo prevažalo strelivo; na krovu so bili le člani posadke, oprema za vzdrževanje in rezervni deli za letala. Vzroka nesreče ministrstvo še ni razkrilo, preiskava pa še poteka. Strmoglavljeno letalo je letelo iz Azerbajdžana.

Turški predsednik Erdogan je sporočil, da so našli črno skrinjico turškega vojaškega letala, ki je strmoglavilo v Gruziji. Iskanje enega trupla še poteka. Po mnenju turških in mednarodnih strokovnjakov je letalo C-130 verjetno razpadlo v zraku, posadka pa je poskušala pripraviti letalo na zasilni pristanek.

Turško obrambno ministrstvo je uradno potrdilo smrt vseh 20 vojakov, ki so bili na krovu vojaškega transportnega letala Lockheed C-130 Hercules, ki je strmoglavilo na območju Gruzije blizu meje z Azerbajdžanom. Ministrstvo je objavilo tudi imena in čine umrlih. Kot možni vzrok nesreče se omenja eksplozija na krovu ali zunanji vpliv.

Turško vojaško transportno letalo C-130 je strmoglavilo v bližini gruzijsko-azerbajdžanske meje, pri čemer je umrlo vseh 20 ljudi na krovu. Letalo je bilo na poti iz Azerbajdžana v Turčijo. Turške, azerbajdžanske in gruzijske oblasti so sprožile skupno iskalno in reševalno operacijo. Vzrok nesreče še ni znan.

Turško obrambno ministrstvo je potrdilo, da je vojaško transportno letalo C-130 turških letalskih sil, ki je letelo iz Azerbajdžana, strmoglavilo na gruzijsko-azerbajdžanski meji. Na krovu je bilo 20 vojakov. Turčija, Gruzija in Azerbajdžan koordinirajo iskalno-reševalno akcijo.

Poleg helikopterja, o katerem je poročala gruzijska televizija Imedi, je pri meji z Gruzijo strmoglavilo tudi turško vojaško transportno letalo C-130, ki je letelo iz Azerbajdžana v Turčijo. Informacijo o strmoglavljenju letala je potrdilo turško obrambno ministrstvo.

V Kaspijskem jezeru je bil zabeležen potres z magnitudo 3,1. Epicenter potresa je bil 5 kilometrov pod površjem, sporoča Republiški seizmološki center.

V Bakuju poteka teden zelene energije Azerbajdžana in Srednje Azije 2025, ki združuje oblikovalce politik, voditelje industrije in mednarodne strokovnjake. Namen dogodka je razpravljati o prihodnosti obnovljivih virov energije v regiji.

V Bakuju v Azerbajdžanu se je začela druga mednarodna razstava in konferenca o upravljanju z vodo, znana kot Baku Water Week. Dogodek poudarja inovacije na področju upravljanja z vodo.

Azerbajdžan je začel gradnjo največjih sistemov za shranjevanje energije z baterijami (BESS) v regiji. Projekt vodi družba Azerenerji OJSC, ki želi hitro razširiti uporabo obnovljivih virov energije (OVE) s pomočjo teh velikih sistemov. Ta korak predstavlja novo fazo v azerbajdžanskem energetskem sektorju.

Azerbajdžanski uradniki opozarjajo, da hitro upadanje nivoja Kaspijskega jezera negativno vpliva na pristanišča, transport nafte ter ogroža populacije jesetrov in tjulnjev. Plitvine največjega slanega jezera na svetu predstavljajo grožnjo za okolje in gospodarstvo Azerbajdžana.

Azerbajdžan je med januarjem in julijem 2025 proizvedel 27,5 milijona kilovatnih ur električne energije iz vetrnih elektrarn. Povečanje proizvodnje iz obnovljivih virov energije kaže na prizadevanja države za prehod na bolj trajnostne vire energije.

Türk Hava Yolları in SOCAR Türkiye sta podpisala memorandum o soglasju, ki poudarja njuno sodelovanje na področju trajnostnega letalskega goriva (SAF). Generalni direktor SOCAR Türkiye, Elčin Ibadov, in generalni direktor Türk Hava Yolları, Bilal Ekşi, sta uradno potrdila partnerstvo s podpisom memoranduma.

Romunija je razglasila izredne razmere zaradi onesnažene nafte, ki prihaja iz Azerbajdžana. Družba OMV Petrom je zavrnila sprejem 184.000 ton nafte zaradi visoke vsebnosti organskih kloridov, ki lahko poškodujejo opremo v rafinerijah. Vlada je podjetju namenila nafto iz državnih rezerv.

V preteklih dneh je v Češko po naftovodu TAL pritekla kontaminirana nafta iz Azerbajdžana. Vsebovala je višjo koncentracijo organskega klora, kot določajo dovoljene meje. Kljub temu, da je bila nafta kontaminirana, delovanje rafinerij, naftovoda in oskrba češkega trga niso ogroženi, so sporočili iz družb Orlen Unipetrol, Mero in Správa státních hmotných rezerv.

Azerbajdžanski predsednik Aliev je sporočil, da se gradnja Zangezurskega koridorja na ozemlju Azerbajdžana bliža koncu.

V Azerbajdžanu bo danes, 7. novembra, skrajšan delovni dan za eno uro zaradi prihajajočega Dneva zmage (8. november) in Dneva zastave (9. november). 8. in 9. november, ki bosta letos sobota in nedelja, bosta tako dela prosta dneva, prav tako bo dela prost 10. in 11. november.

V Bakuju so poročali o zastojih na več glavnih cestah. Promet je oviran na avtocesti Baku-Sumgait v smeri postaje metroja "20 Yanvar" in na ulici Alija Mustafayeva v smeri avenije Ziya Bunyadova. Informacije je posredoval Center za inteligentno upravljanje prometa (NİİM).

Azerbajdžanski zunanji minister Ceyhun Bayramov je 5. novembra 2025 sprejel posebno predstavnico Evropske unije za Južni Kavkaz in gruzijsko krizo, Magdaleno Grono. Pogovarjali so se o trenutnem stanju in perspektivah sodelovanja med Azerbajdžanom in Evropsko unijo (EU), ter o mirovnem procesu med Azerbajdžanom in Armenijo. Evropska unija je pripravljena podpreti mirovna prizadevanja.

Ruske železnice so prvič organizirale izvoz več kot tisoč ton ruskega žita v Armenijo preko ozemlja Azerbajdžana. Pošiljka pšenice je krenila s postaje Dimitrovgrad v Uljanovski regiji.

Glavna državna prometna policija Ministrstva za notranje zadeve Azerbajdžana je pozvala voznike k večji previdnosti in odgovornosti na cestah v Bakuju in na polotoku Abšeron zaradi deževnega in meglenega vremena. Slabše vremenske razmere namreč povečujejo nevarnost zaradi spolzkega vozišča in zmanjšane vidljivosti.

V Bakuju so na več cestah opazili prometne zastoje. Inteligentni center za upravljanje prometa (NİİM) je sporočil, da so zastoji trenutno na avtocesti Baku-Sumgait v smeri postaje metroja "20 Yanvar", na ulici Alı Mustafajeva v smeri avenije Zije Bünyadova in na drugih lokacijah.

Nikol Pašinjan je opozoril, da bi vrnitev armenskih beguncev v Gorski Karabah lahko ogrozila mirovni sporazum med Armenijo in Azerbajdžanom. Poudaril je, da bi takšne pobude lahko ponovno zaostrile stare spore.

Predsednik Azerbajdžana, İlham Əliyev, je podpisal odlok o nagrajevanju posameznikov za njihove zasluge pri razvoju znanosti v državi. Nagrade so bile podeljene ob 80. obletnici Azerbajdžanske nacionalne akademije znanosti. Prejemniki so bili odlikovani z "Častnim diplomom predsednika Republike Azerbajdžan".

Uporabniki aplikacije Max v devetih državah Skupnosti neodvisnih držav (CIS) lahko zdaj pošiljajo sporočila in opravljajo klice. Poleg državljanov Rusije in Belorusije so te možnosti na voljo tudi prebivalcem Azerbajdžana, Armenije, Kazahstana, Kirgizistana, Moldavije, Tadžikistana in Uzbekistana. Za začetek komunikacije morajo uporabniki dodati drug drugega med stike ali si poslati povezavo za povabilo. Razvijalci Max poudarjajo, da bo ta posodobitev milijonom uporabnikom omogočila ohranjanje stikov z bližnjimi v tujini ter učinkovitejši boj proti prevarantom in neželeni pošti.

V zadnjih dneh so se na družbenih omrežjih pojavile lažne informacije v zvezi s postopkom prenosa študentov. V objavah se napačno navaja, da naj bi se postopek začel 1. februarja. Državna agencija je te informacije zanikala.

Ministrstvo za notranje zadeve Azerbajdžana je avtomatiziralo postopek pridobivanja nekaterih elektronskih potrdil, s čimer želi izboljšati zadovoljstvo državljanov, razširiti obseg storitev in zmanjšati izgubo časa. Državljani bodo zdaj lahko pridobili potrdila v nekaj sekundah.

Na 43. generalni konferenci UNESCO v Samarkandu v Uzbekistanu je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) uradno priznala dva velika islamska praznika, Ramazanski bajram (Eid al-Fitr) in Kurban bajram (Eid al-Adha).

Nobelovo nagrado za kemijo leta 2025 so prejeli Susumu Kitagawa z japonske univerze v Kjotu, Richard Robson z avstralske univerze v Melbournu in Omar M. Yaghi, jordansko-ameriški znanstvenik. Nagrado so prejeli za razvoj "kovinsko-organskih ogrodij", nove oblike molekularne arhitekture, ki omogoča ustvarjanje materialov "za dobro človeštva", med drugim tudi pridobivanje vode iz zraka v puščavi s pomočjo sončne svetlobe.

Ljubitelji nočnega neba bodo lahko v oktobru opazovali dva meteorska roja, Draconid in Orionid. Strokovnjaki priporočajo opazovanje izven mest, kjer je manj svetlobnega onesnaženja. Članki poročajo o času opazovanja in ali bo meteorski dež viden iz Turčije.

John Clarke, Michel H. Devoret in John M. Martinis so prejeli Nobelovo nagrado za fiziko za odkritje makroskopskega kvantnega tuneliranja in kvantizacije energije v e. Vsi trije znanstveniki delujejo na univerzah v Združenih državah Amerike.

V Azerbajdžanu poteka sojenje posameznikom, obtoženim številnih zločinov proti azerbajdžanskemu ljudstvu, ki so bili storjeni med vojaško agresijo Armenije. Pričali so žrtve mučenja v ujetništvu, vključno s tistimi, ki so pretrpeli telesne poškodbe, kot so izpuljeni zobje in nohti, ter žrtve min. Obtožbe vključujejo pripravo in vodenje agresivne vojne, genocid, kršenje zakonov in običajev vojne, terorizem in financiranje terorizma. Sojenje poudarja "železno pest", ki si želi trajnega miru, kljub temu da so vojna in miroljubni odnosi vedno vzbujali svetovno zaskrbljenost.

V nigerijski zvezni državi Zamfara je v oboroženem napadu kriminalne tolpe umrlo najmanj devet ljudi, na desetine civilistov pa je bilo ugrabljenih. Napad se je zgodil v okrožju Tofa, kjer so napadalci streljali na prebivalce, preden so ugrabili številne ljudi. Medtem so v Azerbajdžanu pričali posamezniki, ki so utrpeli posledice armenske vojaške agresije, vključno z umori, ujetništvom in mučenjem. Poročajo o vojnih zločinih, zločinih proti miru in človeštvu, terorizmu in kršitvah mednarodnega prava. Ena izmed žrtev je dejala, da so ji polomili vse zobe.

V Ukrajini je umrl Faiq Musayev (1985), ukrajinski državljan azerbajdžanskega porekla, ki je bil vojak ukrajinske vojske. Hesa je izgubil v bitki na fronti Kupyansk v regiji Harkov. Pokopan bo v regiji Kijev. Medtem so bili 19. julija ponoči izvedeni množični zračni napadi na Odeso, kjer je bil z dronom kamikaze zadet stanovanjski blok, kar je povzročilo požar in smrt ženske.

V severozahodni regiji Karelija je med usposabljanjem strmoglavilo rusko lovsko letalo Su-30, pri čemer sta umrla oba člana posadke. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva je letalo strmoglavilo v gozdu. Guverner regije Karelija, Artur Parfenčikov, je sporočil, da na tleh ni bilo žrtev.

V Azerbajdžanu so s slovesnostmi pokopali posmrtne ostanke več žrtev, ki so bile pogrešane med prvo vojno v Karabahu. Med njimi so bili Mübariz Şahmurov, Abdulla Novruz oğlu Quliyev in Lətif Şahüseynov. Njihove posmrtne ostanke so našli 33 let po koncu vojne. Pokopali so jih v Bakuju in Sumgaitu.

Na vojaškem sodišču v Bakuju je Rahila Hadžijeva pričala o grozotah, ki jih je doživela med pokolom v Hodžaliju februarja 1992. Povedala je, da so jo skupaj z družino ugrabile armenske oborožene sile. Med pričanjem je izjavila, da so njenega moža obglavili, njo in njene otroke pa so ugrabili. Hadžijeva je pred tem živela v Hankendiju.

Na vojaškem sodišču v Bakuju so potekala sojenja v zvezi z zločini, ki so jih zagrešile armenske oborožene sile med okupacijo azerbajdžanskih ozemelj. Priče, ki so bile žrtve napadov na Ağdam, Lačin, Qubadlı in Füzuli, so pričale o uničevanju nagrobnikov in izkopavanju zlatih zob iz trupel na pokopališčih v vasi Cicimli v Lačinu. Obravnavajo se tudi obtožbe o pripravi in vodenju agresivne vojne, genocidu, kršitvah vojnega prava in financiranju terorizma.

Na sodišču so pričale osebe, ki so bile prisiljene zapustiti svoje domove, bile ranjene ali so izgubile svoje družinske člane zaradi napadov armenskih oboroženih sil na Hankendi, Lačin, Kalbajar, Agdere, Jabrail in Fizuli. Pričali so o vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti, vključno s pripravami in izvajanjem agresorske vojne ter genocidom.