Bahrajn, Kolumbija, Demokratska republika Kongo, Liberija in Latvija so z današnjim dnem uradno začele svoj dvoletni mandat kot nove nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN). Te države so se pridružile Danski, Grčiji, Pakistanu, Panami in Somaliji, ki svoj mandat opravljajo že od začetka preteklega leta. Varnostni svet ZN skupno sestavlja 15 članic, med katerimi ima pet držav – Francija, Velika Britanija, Združene države Amerike, Kitajska in Rusija – stalni sedež in pravico do veta, preostalih deset pa se voli za obdobje dveh let po regionalnem ključu. Med novimi članicami ima največ izkušenj Kolumbija, ki bo v tem organu delovala že osmič, medtem ko je Latvija v Varnostni svet vstopila prvič v svoji zgodovini. Vsako leto se zamenja pet članic, pri čemer se v sodih letih volijo dve državi iz Afrike ter po ena iz Azije, Latinske Amerike in Vzhodne Evrope. Kljub sistemu rotacije več kot tretjina držav članic ZN, med njimi tudi Srbija, Črna gora in Severna Makedonija, še nikoli ni bila zastopana v tem ključnem organu za zagotavljanje mednarodnega miru in varnosti.

Varnostni svet Združenih narodov je s 1. januarjem doživel redno menjavo nestalnih članic, pri čemer sta dvoletni mandat zaključili Alžirija in Slovenija. Alžirijo je na mestu predstavnice arabskih držav zamenjala Kraljevina Bahrajn, ki bo to funkcijo opravljala prihodnji dve leti. Poleg Alžirije in Slovenije so se od najpomembnejšega organa svetovne organizacije poslovile še Gvajana, Republika Koreja in Sierra Leone. Sestava Varnostnega sveta zdaj poleg petih stalnih članic s pravico veta — Združenega kraljestva, Kitajske, ZDA, Francije in Ruske federacije — vključuje deset izvoljenih nestalnih članic. Nove članice, ki so nastopile mandat, so poleg Bahrajna še Demokratična republika Kongo, Liberija, Latvija, Kolumbija, Danska, Grčija, Pakistan, Panama in Somalija. Alžirski diplomati so ob koncu mandata poudarili prizadevanja države v zadnjih dveh letih, medtem ko se po ustaljenem ključu arabska mesta v svetu izmenjujejo med afriškimi in azijskimi kandidatkami.

Zunanja ministra Irana in Bahrajna sta v telefonskem pogovoru razpravljala o naraščajočih napetostih v južnem Jemnu ter o širšem regionalnem dogajanju. Iranski zunanji minister Abas Aragči je v pogovoru s bahrajnskim kolegom izrazil resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem sporov in pozval vse države v regiji, naj si prizadevajo za ohranitev enotnosti ter ozemeljske celovitosti Jemna. Poleg jemenske krize sta sogovornika obravnavala tudi dvostranske odnose med državama in druge ključne vidike regionalne varnosti. Diplomatski stik se je zgodil v času povečanih tveganj za fragmentacijo Jemna, kar bi lahko dodatno destabiliziralo celotno regijo Zaliva. Iran, ki ima v jemenskem konfliktu pomembno vlogo, preko tovrstnih pogovorov poskuša utrditi svoja diplomatska stališča in vplivati na sosednje države, vključno z Bahrajnom, s katerim so odnosi tradicionalno kompleksni. Ministra sta se strinjala o nujnosti preprečevanja nadaljnjega razpada državnih struktur v Jemnu.