Pakistan in Bangladeš sta po nedavnem srečanju visokih vojaških predstavnikov v Islamabadu dosegla napredek pri dogovoru o prodaji pakistanskih bojnih letal JF-17 Thunder. Pakistanski maršal Zaheer Ahmed Babar Sidhu in njegov bangladeški koleg Hasan Mahmood Khan sta razpravljala o podrobnostih posla, ki bi Bangladešu omogočil posodobitev letalskih zmogljivosti z večnamenskimi lovci kitajsko-pakistanskega porekla. Islamabad s to potezo krepi svojo obrambno diplomacijo v regiji, hkrati pa poskuša povečati izvoz lastne vojaške tehnologije. Interes za letala JF-17 se je močno povečal po zadnjih zračnih spopadih med Pakistanom in Indijo, kjer so se ta letala izkazala za učinkovita in stroškovno dostopna. Za Pakistan prodaja predstavlja pomemben korak pri uveljavljanju države kot ključne izvoznice vojaške opreme na azijskem trgu, medtem ko Bangladeš s tem nakupom zmanjšuje odvisnost od zahodnih in ruskih dobaviteljev. Analitiki ocenjujejo, da bo ta posel vplival na strateško ravnovesje v Južni Aziji, saj Pakistan aktivno išče nove kupce tudi v drugih državah v razvoju. Obrambno sodelovanje med Islamabadom in Dako prihaja v času, ko se obe državi soočata z varnostnimi izzivi v neposredni soseščini. JF-17 Thunder, ki je nastal kot skupni projekt s Kitajsko, velja za glavno orožje pakistanskih letalskih sil in se vse bolj uveljavlja kot konkurenčna alternativa dražjim zahodnim lovcem. Pogovori so vključevali tudi izmenjavo tehnologije in usposabljanje osebja, kar nakazuje na dolgoročno naravo vojaškega partnerstva med državama.

Po zaključku dvomestnega foruma med Tajpejem in Šanghajem je Kitajska izvedla vojaške vaje okoli Tajvana, kar je sprožilo različne odzive. Tajvanski politik Wu Hsin-tai je potezo označil kot klofuto Kuomintangu in županu Tajpeja, Chiang Wan-anu, ki je forum obiskal. Medtem je poslanec DPP Wu Si-yao dejal, da so vojaške vaje "darilo", ki ga je Chiang Wan-an prinesel s seboj. Poslanec Kuomintanga, Zhan Wei-yuan, je odgovoril, da imajo nekateri v mislih samo politiko in ne ljudi. Kitajski strokovnjaki so to dejanje označili kot dvostranski pristop Kitajske do Tajvana. Poleg tega je Zheng Liwen izjavila, da bo Kuomintang prihodnje leto predlagal Li Ši-čuana za kandidata za župana Novega Tajpeja, na kar se je odzval Liu Heran, ki je poudaril enotnost stranke.

Bangladeška prehodna vlada je zaradi resnih varnostnih pomislekov odredila začasno ustavitev izdajanja turističnih vizumov na ključnih diplomatskih predstavništvih v Indiji, vključno z New Delhijem, Kolkato in Agartalo. Svetovalec za zunanje zadeve Touhid Hossain je pojasnil, da so bili prisiljeni zapreti vizumske oddelke zaradi protestov in napetosti, ki ogrožajo varnost osebja, medtem ko izdajanje poslovnih in delovnih vizumov ostaja nemoteno. Ukrep sledi podobnim omejitvam, ki jih je Indija pred meseci uvedla za bangladeške državljane po padcu prejšnjega režima v Daki. Hkrati so se močno zaostrile razmere na športnem področju, saj Bangladeška krbtna zveza (BCB) vodi pogovore z Mednarodnim svetom za kriket (ICC) o prestavitvi tekem svetovnega prvenstva T20 iz Indije na Šrilanko. Bangladeška stran poudarja, da je varnost igralcev na prvem mestu, dodatno pa je odnose poslabšala prisilna vrnitev zvezdnika Mustafizurja Rahmana iz indijske lige IPL. V Daki so te poteze sprožile val ogorčenja in dodatno spodkopale diplomatsko zaupanje med sosednjima državama. Poleg težav z Indijo se bangladeške oblasti spopadajo tudi z novimi zahtevami Združenih držav Amerike glede vizumskih varščin. Prehodna vlada si prizadeva za diplomatsko rešitev in preklic teh zahtev, obenem pa potrjuje, da se nadaljujejo pogovori o morebitnih obrambnih nabavah. Celoten položaj odraža globoko regionalno nestabilnost in diplomatsko osamitev, s katero se spopada prehodna oblast v Daki po obsežnih političnih spremembah v državi.

Bangladeška nacionalna letalska družba Biman Bangladesh Airlines je napovedala ponovno vzpostavitev neposrednih letov med Dako in Karačijem, ki se bodo začeli 29. januarja. Gre za prvo redno letalsko povezavo med državama po letu 2012, leti pa bodo sprva potekali dvakrat tedensko. Ta korak velja za pomemben diplomatski in gospodarski premik, saj so morali potniki doslej uporabljati povezovalne lete preko zalivskih vozlišč, kot sta Dubaj in Doha. Odločitev o obnovitvi letov sledi obdobju intenzivnega izboljševanja odnosov, ki so bili pod prejšnjo bangladeško premierko Sheikh Hasino precej zaostreni. Po njenem lanskem odstopu in odhodu v izgnanstvo se je diplomatska klima med državama hitro otoplila. Poleg letalskega potniškega prometa se krepi tudi pomorska trgovina; novembra 2024 so tovorne ladje iz Karačija po dolgem času spet začele pluti v ključno bangladeško pristanišče Chittagong. Predstavniki letalske družbe in diplomatski krogi poudarjajo, da bo ponovna vzpostavitev povezav olajšala poslovna potovanja, spodbudila turizem in omogočila lažja srečanja družin, ki so razpete med obema državama. Pakistan si je za ta korak aktivno prizadeval, kar je potrdil tudi pakistanski visoki komisar v Bangladešu Imran Haider na nedavnih srečanjih z začasno vlado v Daki.

Pakistanska zvezna ministrica za informacijsko tehnologijo in telekomunikacije Shaza Fatima Khawaja je napovedala, da bo država prihodnji mesec izvedla dražbo 600-megaherčnega (MHz) frekvenčnega spektra. Namen te poteze je izboljšanje hitrosti internetnih povezav in priprava terena za prvi zagon mobilnega omrežja 5G v državi. Po besedah ministrice se Pakistan spopada s kritičnim pomanjkanjem razpoložljivega spektra, saj celotna telekomunikacijska panoga trenutno uporablja le 274 MHz, kar je bistveno manj kot v sosednjih državah z manjšim številom prebivalcev, kot je Bangladeš. Odločitev sledi prejšnjotedenski potrditvi ekonomskega koordinacijskega odbora (ECC), ki je odobril postopek dražbe v roku dveh mesecev. Ministrica je v izjavi za medije v Islamabadu poudarila, da je Pakistan trenutno podhranjen na področju frekvenc, kar neposredno vpliva na kakovost storitev za 240 milijonov prebivalcev. Medtem ko so druge južnoazijske države, vključno z Indijo, Butanom, Maldivi in Šrilanko, že vzpostavile omrežja 5G na nacionalni ravni, Pakistan poleg Nepala in Afganistana ostaja med tistimi, ki te tehnologije še niso uvedli. Nova politika naj bi tako odpravila dolgotrajne težave s hitrostjo interneta in pospešila digitalizacijo države.

Ekipa Kolkata Knight Riders (KKR) je na nedavni dražbi indijske lige v kriketu (IPL) za leto 2026 kupila bangladeškega igralca Mustafizurja Rahmana za 9,20 milijona indijskih rupij. Kljub visokemu znesku, ki ga je franšiza namenila za igralca na decembrski mini dražbi, se po zadnjih poročilih pričakuje, da bo ekipa prejela celotno povračilo vplačanih sredstev. To bi franšizi omogočilo, da v svojo ekipo pripelje zamenjavo brez dodatnih finančnih bremen, kar je skladno s strogimi pravili lige IPL glede razpoložljivosti igralcev in proračunskih omejitev. Skladno s pravilnikom lige lahko franšize zahtevajo povračilo ali prilagoditev proračuna, če igralec postane nerazpoložljiv zaradi razlogov, ki so zunaj nadzora ekipe. V primeru Mustafizurja Rahmana so se vprašanja pojavila predvsem zaradi njegovega statusa in prihodnjih reprezentančnih obveznosti Bangladeša, vključno s svetovnim prvenstvom T20 leta 2026. Za KKR je ta finančna razrešitev ključna, saj jim omogoča ohranitev konkurenčnosti in zapolnitev vrzeli v postavi pred začetkom nove sezone. Situacija poudarja kompleksnost upravljanja proračunov v eni najbogatejših športnih lig na svetu, kjer so usode igralcev in franšiz tesno povezane z mednarodnimi koledarji.

Pakistanske letalske oblasti so bangladeškemu nacionalnemu prevozniku Biman Bangladesh Airlines izdale dovoljenje za vzpostavitev neposredne letalske povezave med Dako in Karačijem. Začasno dovoljenje, ki ga je potrdil pakistanski urad za civilno letalstvo (CAA), velja do 30. marca 2026. Odločitev omogoča letalski družbi uporabo odobrenih poti skozi pakistanski zračni prostor, kar bo predvidoma okrepilo bilateralne odnose na področju letalstva. Uvedba neposrednih poletov je odgovor na naraščajoče povpraševanje potnikov po hitrejših povezavah med državama. Trimesečno začetno obdobje odobritve služi kot podlaga za dolgoročno sodelovanje, pri čemer si obe strani obetata lažjo logistiko in večjo dostopnost. Uradniki so poudarili, da gre za pomemben korak pri izboljšanju regionalne povezljivosti, ki bo koristil tako gospodarstvu kot potnikom, ki so bili doslej primorani uporabljati povezovalne lete preko tretjih držav.