Predsednik vlade Burkine Faso Rimtalba Jean Emmanuel Ouédraogo je v ponedeljek, 5. januarja 2026, vodil tradicionalno slovesnost dviga državne zastave pred sedežem vlade. Ob tem dogodku je premier podal povzetek vladnih dosežkov v preteklem letu 2025 in poudaril neomajno zavezanost k služenju narodu v prihodnje. Slovesnost na sedežu vlade, znana kot Primature, simbolizira državno enotnost in kontinuiteto oblasti v tej zahodnoafriški državi. Premier Ouédraogo je v svojem nagovoru izpostavil ključne cilje za leto 2026, pri čemer se namerava vlada pod njegovim vodstvom osredotočiti na stabilizacijo razmer in izvajanje zastavljenih razvojnih politik. Dogodek, ki se ga udeležujejo visoki predstavniki države, služi tudi kot priložnost za krepitev domoljubja in javno potrditev vladne strategije. Ouédraogo je ob tem ponovno poudaril, da ostaja njegova misija v službi državljanov prednostna naloga izvršne oblasti.

Nogometni svet je pretresla novica o smrti mladega sina Stéphana Aziza Ki-ja, nekdanjega nogometaša ciprskih klubov Omonia, Aris in Nea Salamina. Tragična novica je bila objavljena med potekom afriškega pokala narodov, kjer 29-letni reprezentant Burkine Faso trenutno zastopa svojo domovino. Aziz Ki se nahaja v Maroku, kjer poteka to prestižno celinsko tekmovanje, novica o družinski tragediji pa je sprožila val sožalja med soigralci, nekdanjimi klubi in navijači. Igralec, ki je v svoji karieri pustil močan pečat na Cipru, se zdaj sooča z nepredstavljivo izgubo v času, ko bi moral biti osredotočen na športne dosežke. Kljub osebnemu žalovanju viri poročajo o globoki solidarnosti znotraj reprezentance Burkine Faso in širše športne javnosti, ki izraža podporo nogometašu v teh težkih trenutkih. Podrobnosti o vzroku smrti otroka javnosti niso bile razkrite, dogodek pa je zasenčil dogajanje na samem prvenstvu.

Afriška nogometna zveza (CAF) je uvedla disciplinske ukrepe proti več nogometašem, ki so med afriškim pokalom narodov v Maroku javno kritizirali sojenje. Med kaznovanimi je burkinafaški krilni napadalec Bertrand Traoré, ki mu je disciplinska komisija naložila denarno kazen v višini 10.000 evrov. Traoré je po porazu proti Alžiriji z 0 : 1 sodnikom očital, da so neposredno vplivali na izid tekme in oškodovali njegovo reprezentanco. Kljub ostrim besedam se je igralec na zaslišanju uradno opravičil, kar je komisija upoštevala kot olajševalno okoliščino in mu ni izrekla prepovedi igranja. Strožje kazni sta prejela reprezentanta Ekvatorialne Gvineje, José Miranda in Carlos Akapo. Zaradi žaljenja kongoškega sodnika Messija Nkounuja na tekmi proti Sudanu sta bila kaznovana s prepovedjo nastopa na štirih tekmah, od katerih sta dve pogojni. Medtem ko se zveza spopada z disciplinskimi kršitvami, nekateri igralci izražajo navdušenje nad gostiteljem turnirja. Kapetan Burkine Faso Issoufou Dayo je Maroko označil za svojo drugo domovino in izrazil željo po finalnem obračunu prav proti gostiteljski reprezentanci.

Mali in Burkina Faso sta napovedala popolno prepoved izdajanja vizumov in vstopa v državo za državljane Združenih držav Amerike. Odločitev sta v ločenih izjavah potrdili zunanji ministrstvi obeh zahodnoafriških držav, ki sta poudarili, da gre za neposreden povračilni ukrep. Ukrep je stopil v veljavo takoj in predstavlja odgovor na predhodne omejitve, ki jih je Washington uvedel proti njunim državljanom. Vojaški oblasti v Bamaku in Ouagadougouju sta se za ta korak odločili po tem, ko so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sredi decembra omejile vstop prebivalcem teh dveh držav. Gre za zaostritev diplomatskih odnosov, pri čemer afriški državi vztrajata pri načelu vzajemnosti v mednarodnih odnosih. Napovedana prepoved vstopa bo močno omejila potovanja ameriških diplomatov, poslovnežev in turistov v to regijo.

Slonokoščena obala je po preobratu in golu Bazoumaneja Touréja v sodnikovem dodatku premagala Gabon s 3:2 in osvojila prvo mesto v skupini na Afriškem pokalu narodov. Kamerun je prav tako z zmago proti Mozambiku prišel do osmine finala. Sudan se je kljub porazu proti Burkini Faso uvrstil v naslednji krog kot ena izmed najboljših tretjeuvrščenih ekip.

Alžirska nogometna reprezentanca je na zadnji tekmi skupinskega dela afriškega pokala narodov 2025 v Maroku premagala Ekvatorialno Gvinejo z rezultatom 3:1. Tekma, ki se je odvila na stadionu Moulay Hassan v Rabatu, je potrdila premoč Alžirije, ki je skupinski del končala brez poraza in si zagotovila prvo mesto v skupini E. Kljub temu da je selektor Vladimir Petković v postavi opravil devet sprememb in ponudil priložnost rezervistom, so alžirski nogometaši prevladovali skozi celotno srečanje. Z razpletom zadnjega kroga se je v osmino finala poleg Alžirije uvrstila tudi reprezentanca Burkine Faso, ki je v skupini zasedla drugo mesto. Ekvatorialna Gvineja se po porazu poslavlja od tekmovanja, medtem ko alžirska izbrana vrsta velja za eno glavnih favoritinj za osvojitev naslova na prvenstvu, ki bo v Maroku potekalo do 18. januarja. Zmagoviti niz v skupinskem delu predstavlja pomembno popotnico za izločilne boje, v katerih se bodo pomerili z najboljšimi ekipami celine.

Reprezentanca Burkine Faso je v tretjem krogu skupinskega dela afriškega pokala narodov, ki poteka v Maroku, z rezultatom 2:0 premagala Sudan. Tekmo na stadionu Mohammed V v Casablanci je zaznamoval zgodnji zadetek Lassine Traoreja v 16. minuti, končni izid pa je v 85. minuti postavil Arsene Kouassi. Sudan bi lahko izenačil že v 24. minuti, vendar je Al-Gezoli Nooh zapravil strel z bele točke. Kljub porazu se je sudanska reprezentanca uvrstila v osmino finala tekmovanja, saj je v predhodnih krogih zbrala zadostno število točk za napredovanje. Zmagovalna ekipa Burkine Faso je s to zmago dosegla skupno šest točk in si prav tako zagotovila mesto v izločilnih bojih. Tekma je bila ključna za razporeditev v skupini E, kjer so se sudanski nogometaši spopadali z močno ofenzivo nasprotnika, a kljub terenski premoči v nekaterih delih igre niso uspeli premagati obrambe Burkine Faso. Prvenstvo v Maroku še naprej postaja prizorišče presenečenj, saj so nekatere tradicionalno močnejše ekipe imele težave pri zagotavljanju napredovanja v naslednjo fazo turnirja.

Na 35. afriškem pokalu narodov so se v skupini E v izločilne boje uvrstile tri reprezentance. Alžirija je s prepričljivo zmago proti Ekvatorialni Gvineji z rezultatom 3:1 osvojila prvo mesto v skupini in potrdila vlogo favoritinje. Drugo mesto je zasedla Burkina Faso, ki je z 2:0 premagala Sudan. Kljub porazu se je Sudan uspel uvrstiti v osmino finala kot ena izmed štirih najboljših tretjeuvrščenih ekip turnirja. Ti rezultati sledijo razpletu v skupinah A in B, kjer so si napredovanje predhodno že zagotovili Maroko, Mali, Egipt in Južna Afrika. Tekmovanje v Maroku se tako seli v odločilno fazo, kjer bodo ekipe neposredno odločale o naslovu afriškega prvaka.

Nogometna reprezentanca Alžirije je v zadnjem krogu skupinskega dela afriškega pokala narodov 2025 premagala Ekvatorialno Gvinejo s 3:1 in tako s tremi zmagami osvojila prvo mesto v skupini E. Alžirci so se pridružili Nigeriji kot edini ekipi, ki sta skupinski del tekmovanja končali brez oddane točke. Vzporedno je reprezentanca Burkine Faso z rezultatom 2:0 premagala Sudan, s čimer si je zagotovila drugo mesto v skupini in neposredno uvrstitev v osmino finala. Kljub porazu se je v izločilne boje uvrstila tudi reprezentanca Sudana, ki bo v osmini finala igrala proti Senegalu, prvaku iz leta 2022. Burkina Faso je z zmago potrdila svojo formo in se v naslednji krog podaja z drugega mesta v skupini. Tekmovanje, ki gosti najboljše afriške reprezentance, s tem prehaja v odločilno fazo na izpadanje, kjer bodo Alžirci po prepričljivih predstavi v skupinskem delu veljali za enega glavnih favoritov za naslov.

Vojaški oblasti Malija in Burkine Faso sta v usklajenem odzivu na odločitve nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa uvedli stroge omejitve vstopa za državljane Združenih držav Amerike. Po poročanju tujih tiskovnih agencij gre za neposreden povračilni ukrep po tem, ko so ZDA uvedle vizumske omejitve za uradnike in državljane teh zahodnoafriških držav. Odločitev obeh držav sledi podobnemu koraku Nigra, kar nakazuje na vse večjo diplomatsko usklajenost znotraj Zveze sahelskih držav. Ukrep pomeni zaostrovanje odnosov med Washingtonom in sahelsko regijo, kjer so se v zadnjih letih zvrstili vojaški udari. Nove oblasti v Bamaku in Ouagadougouju se vse bolj oddaljujejo od tradicionalnih zahodnih zaveznic in krepijo vezi z drugimi globalnimi silami, predvsem z Rusijo. Prepoved vstopa za Američane bo po ocenah analitikov otežila delo humanitarnih organizacij in preostalih diplomatskih predstavništev v regiji, ki se že sedaj spopadajo z varnostno nestabilnostjo in omejitvami gibanja.

Zahodnoafriški državi Mali in Burkina Faso sta v odziv na politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa uvedli prepoved vstopa za državljane Združenih držav Amerike. Ukrep je bil sprejet kot neposredno povračilo za odločitev Bele hiše, ki je državljane omenjenih afriških držav uvrstila na seznam oseb s popolno prepovedjo vstopa v ZDA. Po poročanju tiskovne agencije AFP je administracija v Washingtonu 16. v mesecu razširila svoj seznam potovalnih omejitev na skoraj 40 držav, kar je sprožilo diplomatske odzive in povračilne ukrepe v regiji. Odnosi med ZDA in zahodnoafriškimi narodi so se s tem korakom močno zaostrili, saj državi s tem ukrepom izražata nasprotovanje ameriški migracijski politiki. Prepoved vstopa za Američane predstavlja redek primer simetričnega diplomatskega odgovora manj razvitih držav na politiko velesile. Čeprav so razlogi za prvotno ameriško prepoved temeljili na varnostnih vprašanjih, Bamako in Ouagadougou trdita, da gre za diskriminatoren ukrep, ki zahteva odločen odgovor za zaščito nacionalnega dostojanstva.

Mali in Burkina Faso sta v sredo napovedala uvedbo potovalnih omejitev za državljane Združenih držav Amerike, kar predstavlja povračilni ukrep po tem, ko so ZDA obe afriški državi uvrstile na seznam držav z omejenim vstopom. Ministrstvi za zunanje zadeve obeh sahelskih držav sta v ločenih izjavah pojasnili, da uvajata enakovredne ukrepe, s katerimi se odzivata na nedavno razširitev ameriške prepovedi potovanj. Ta poteza sledi odločitvi ameriške administracije pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ki je seznam držav z omejitvami razširila na več novih držav, vključno z nekaterimi najrevnejšimi afriškimi narodi. Ukrep obeh zahodnoafriških držav odraža načelo recipročnosti v mednarodni diplomaciji. Po navedbah uradnih organov v Bamaku in Ouagadougouju bodo ameriški državljani pri vstopu v ti državi od sedaj naprej imeli težave z vizumskimi postopki oziroma bodo njihove možnosti vstopa znatno omejene. Odločitev dodatno zaostruje diplomatske odnose med Washingtonom in regijo Sahel, ki se že dlje časa spopada z varnostnimi izzivi in nestabilnostjo. Analitiki ocenjujejo, da bodo te omejitve najbolj prizadele humanitarne delavce in gospodarske delegacije, ki delujejo na tem območju.

Zadnjo decembrsko sredo leta 2025 so na afriškem pokalu narodov (CAN) v Maroku odigrali zadnje tekme skupinskega dela, ki so določile končno podobo osmine finala. V skupini E je Alžirija, ki si je napredovanje zagotovila že pred zadnjim krogom, igrala proti Ekvatorialni Gvineji, medtem ko sta se Sudan in Burkina Faso neposredno spopadla za drugo mesto v skupini. Čeprav sta bili obe ekipi pred tekmo v ugodnem položaju za napredovanje, je medsebojni dvoboj v Casablanci odločal o končni razvrstitvi in morebitnem nasprotniku v izločilnih bojih. Senegal, ki je v skupini D pokazal prepričljivo formo in s 3:0 premagal Benin, je z nestrpnostjo pričakoval razplet v skupinah E in F, saj bo njegov nasprotnik v osmini finala ena izmed tretjeuvrščenih ekip teh skupin. Tekme v skupini F so prav tako prinesle dokončno odločitev o zadnjih potnikih v osmino finala, s čimer se je končal prvi del prvenstva. Reprezentance se zdaj selijo v fazo na izpadanje, ki se bo začela v prvih dneh januarja, pri čemer so nekateri favoriti, kot sta Maroko in Senegal, že potrdili svojo kandidaturo za naslov prvaka.

Mali in Burkina Faso sta v ločenih izjavah napovedala prepoved vstopa državljanom Združenih držav Amerike. Zunanji ministri obeh držav so kot razlog navedli odločitev predsednika Donalda Trumpa, da prepove vstop državljanom Malija in Burkine Faso v ZDA.

Vladi Burkina Fasa in Malija sta napovedali uvedbo prepovedi vstopa za državljane Združenih držav Amerike. Odločitev sta državi sprejeli kot neposreden povračilni ukrep po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump uvedel omejitve vstopa za njune državljane v ZDA. Gre za stopnjevanje diplomatskih napetosti med Zahodno Afriko in Washingtonom, pri čemer sta državi svojo potezo utemeljili z načelom recipročnosti v mednarodnih odnosih. Uradna Bamako in Ouagadougou sta v usklajenih izjavah sporočila, da ameriški državljani ne bodo več imeli dostopa na njuna ozemlja. Poteza sledi širšim spremembam v ameriški zunanji in priseljenski politiki pod vodstvom predsednika Trumpa, ki je v okviru svojih prizadevanj za zaščito nacionalne varnosti omejil vstop državljanom več držav. Ta ukrep predstavlja pomemben zunanjepolitični izziv, saj se regija Zahodne Afrike spopada z varnostno nestabilnostjo, kjer so ZDA doslej igrale določeno vlogo pri zagotavljanju logistične podpore.

Mali in Burkina Faso sta sprejela vzajemne ukrepe in prepovedala vstop ameriškim državljanom. Odločitev je odgovor na predhodno prepoved Washingtona za izdajo vizumov državljanom Malija in Burkine Faso sredi decembra.

Vojaški oblasti Malija in Burkine Faso sta v torek napovedali prepoved vstopa za državljane Združenih držav Amerike. Ukrep je bil uveden kot neposreden povračilni odgovor na odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je pred tem prepovedal vstop državljanom obeh zahodnoafriških držav v ZDA. Odločitev sta v ločenih izjavah potrdila zunanja ministra obeh držav, pri čemer sta poudarila načelo vzajemnosti v mednarodnih odnosih. Malijsko zunanje ministrstvo je pojasnilo, da bodo za ameriške državljane z takojšnjim učinkom veljali enaki pogoji in omejitve, kot jih ZDA izvajajo za državljane Malija. Ta poteza predstavlja dodatno zaostritev v že tako napetih odnosih med Washingtonom in vojaškimi huntami v regiji Sahel. Napetosti so se stopnjevale od 16. decembra, ko je Trumpova administracija razširila potovalne omejitve na 20 dodatnih držav, vključno z Malijem, Burkino Faso in Nigrom. Te države so se pred kratkim odcepile od regionalnega bloka ECOWAS in oblikovale lastno združenje, kar je še dodatno destabiliziralo diplomatsko dinamiko v regiji. Bela hiša je svojo odločitev utemeljila z vztrajnimi napadi in varnostnimi tveganji v omenjenih državah, medtem ko afriške države ukrepe vidijo kot neupravičeno diskriminacijo.

Vlada Burkine Faso je napovedala uvedbo načela vzajemnosti pri vstopu v državo za državljane Združenih držav Amerike. Odločitev je neposreden odziv na predhodno potezo Washingtona, ki je 16. decembra 2025 zaostril pogoje za vstop na ameriško ozemlje in Burkino Faso uvrstil na seznam držav, za katere veljajo popolne vizumske omejitve. Uogaduška vlada je v uradnem sporočilu za javnost zapisala, da je seznanjena z novimi ukrepi ameriških oblasti in da bo v skladu z mednarodno diplomatsko prakso uveljavila enake omejitve za ameriške državljane, ki želijo vstopiti v to zahodnoafriško državo. Ta korak pomeni dodatno zaostritev diplomatskih odnosov med državama, ki so se v zadnjem obdobju spopadale z nestrinjanji glede varnostnih in političnih vprašanj v regiji Sahel.

Južna Afrika je v tretji in zadnji tekmi skupine B Afriškega pokala narodov 2025 v Maroku premagala Zimbabve s 3:2 in si zagotovila mesto v osmini finala. Maroko je prav tako potrdil svoj status z zmago nad Zambijo s 3:0 in se uvrstil v osmino finala.

Mozambik je v Afriškem pokalu narodov 2025 dosegel svojo prvo zmago v zgodovini tekmovanja, ko je premagal Gabon s 3:2. Gabon je prav tako izgubil proti Sudanu z 0:1. Poraz proti Mozambiku pomeni oddaljevanje od kvalifikacij za Gabon, ki je pred tem izgubil tudi proti Kamerunu.