Na meji med Tajsko in Kambodžo so se ponovno razplamteli spopadi, ko so kamboške sile s topniškim ognjem domnevno kršile desetdnevno premirje. V incidentu na območju Chong Bok je bil ranjen tajski vojak, kamboška stran pa je pozneje sporočila, da je šlo za nenameren dogodek oziroma komunikacijsko napako. Konflikt med državama glede 800 kilometrov dolge meje sega v kolonialno obdobje, zadnji val nasilja pa je zahteval že 47 življenj in povzročil selitev milijona civilistov. Istočasno so o streljanju poročali iz okolice predsedniške palače v venezuelskem Caracasu, kjer so varnostne sile posredovale proti neznanim dronom le dva dni po ameriški vojaški operaciji in zajetju Nicolása Madura. V Sudanu se razmere prav tako zaostrujejo; v napadu z dronom na mesto El Obeid je bilo ubitih deset ljudi, med njimi sedem otrok. O smrtnih žrtvah poročajo tudi iz Nigra, kjer so domnevni džihadisti umorili lokalnega župana in njegovo družino, medtem ko Združeni narodi poročajo o previdnem upanju na napredek pri reševanju ciprskega vprašanja po izvolitvi novega voditelja ciprskih Turkov.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v svojem video nagovoru ob prihodu novega leta ponovno poudaril pomen doktrine "Modra domovina" (Mavi Vatan) in napovedal odločno zaščito turških interesov v Vzhodnem Sredozemlju. Erdogan je v govoru izpostavil, da Turčija pozorno spremlja naraščajoče izzive in grožnje, ki so uperjene proti interesom države ter turško-ciprskega ljudstva. Predsednik je poudaril, da Ankara ne bo dopustila uveljavljanja gotovih dejstev, kraj ali piratstva na območjih, ki jih smatra za del svoje pomorske jurisdikcije. Njegove izjave prihajajo v času stalnih napetosti glede razmejitve morskih meja in izkoriščanja energetskih virov, pri čemer doktrina Modre domovine služi kot strateški okvir za turške zahteve nad obsežnimi deli Egejskega in Sredozemskega morja. Erdoganov nastop utrjuje smer turške zunanje politike, ki temelji na asertivni zaščiti nacionalnih interesov. Čeprav je poudaril, da si država ne prizadeva za ozemeljsko širitev, njegovo opozorilo o neupoštevanju groženj nakazuje na pripravljenost Turčije na morebitne nove konflikte ali diplomatska zaostrovanja v regiji, kar neposredno vpliva na stabilnost v južnem delu Evropske unije.

Otoška država Ciper je z začetkom novega leta uradno prevzela šestmesečno predsedovanje Svetu Evropske unije. To je prvič od vstopa države v povezavo leta 2004, da bo ta majhna in še vedno razdeljena sredozemska država vodila procese odločanja v EU. Prevzem funkcije predstavlja velik izziv za ciprsko administracijo, saj se bo morala spopadati s številnimi zahtevnimi nalogami na evropskem parketu. Predsedovanje prihaja v času, ko se Evropska unija srečuje z večjimi notranjimi in zunanjimi izzivi, ki zahtevajo usklajeno delovanje vseh držav članic. Za Ciper ta vloga pomeni stopiti na velik mednarodni oder in dokazati svojo sposobnost vodenja kljub majhnosti in specifičnim geopolitičnim razmeram na otoku. Čeprav so pričakovanja visoka, bo ciprska vlada morala v naslednjih mesecih usmerjati pogajanja o ključnih zakonodajnih paketih in proračunskih vprašanjih, ki bodo oblikovala prihodnost unije.

V Jeruzalemu in osrednjem Izraelu so izbruhnili siloviti spopadi med policijo in stotinami ultraortodoksnih judov, ki nasprotujejo obveznemu služenju vojaškega roka. Protestniki so se zbrali v bližini nabornih centrov, da bi izrazili nasprotovanje vključevanju svoje skupnosti v vojsko, kar je privedlo do napetih soočenj z varnostnimi organi. Ta notranji konflikt se odvija v času, ko Izrael nadaljuje obsežne operacije na palestinskih ozemljih in hkrati zaostruje pogoje za delovanje mednarodnih organizacij. Istočasno se humanitarna kriza v Gazi poglablja, saj je 37 mednarodnih nevladnih organizacij, vključno z Zdravniki brez meja in Oxfamom, od začetka leta izgubilo dovoljenje za delo. Po navedbah Philippa Lazzarinija iz agencije UNRWA gre za nevaren precedens, ki sledi novim pritiskom izraelskega parlamenta na agencijo ZN za palestinske begunce. Medtem ko se Izrael sooča z mednarodnimi kritikami glede humanitarne dostopnosti, sta Ciper in Grčija z državo podpisala nova sporazuma o vojaškem sodelovanju, kar nakazuje na krepitev regionalnih obrambnih zavezništev kljub trajajočim konfliktom.

Grški zunanji minister Giorgos Gerapetritis se je po telefonu pogovarjal z egiptovskim kolegom Badrom Abdelatijem o dvostranskih vprašanjih in regionalnem razvoju v okviru strateškega partnerstva med Grčijo in Egiptom. Ministra sta izrazila pripravljenost za okrepitev sodelovanja in poudarila pomen skorajšnjega trilateralnega srečanja med Grčijo, Ciprom in Egiptom.

Izrael, Grčija in Ciper so podpisali skupni vojaški načrt za leto 2026, s čimer so formalizirali trilateralno obrambno sodelovanje, namenjeno oblikovanju enotne fronte proti Turčiji. Sporazum vključuje skupne vaje, usposabljanja in strokovne delovne skupine na različnih področjih.