Grški kmetje so v okviru stopnjevanja protestov na območju mesta Patras nepričakovano odprli cestninske postaje Rio in omogočili prost prehod vozilom. Po navedbah lokalnih medijev je šlo za presenečenje, ki je presenetilo tudi policijske enote, kmetje pa so s tem dejanjem želeli opozoriti na svoje zahteve po boljših delovnih pogojih in nižjih stroških pridelave. Akcija je bila izvedena v času, ko se številni vozniki vračajo s prazničnih dopustov. Kmetje iz Patrasa so poleg odprtja cestninskih postaj napovedali še 48-urno blokado mostu Rio-Antirrio in trajektne povezave. Protestniki se spopadajo z naraščajočimi stroški energentov in kmetijskih surovin, kar je v zadnjih tednih sprožilo val nezadovoljstva po vsej državi. Kljub temu da so vozniki brezplačen prehod pozdravili, pa v nekaterih delih regije Boeotia že prihaja do zastojev in ogorčenja zaradi drugih cestnih blokad, ki ovirajo nemoten promet.

Bolgarski predsednik vlade v odstopu Rosen Željazkov je po pogovorih z grškim kolegom Kiriakosom Micotakisom sporočil, da bodo težave z blokado na meddržavni meji rešene v prihodnjih dneh. Premiera sta se srečala v Parizu ob robu srečanja Koalicije voljnih, kjer sta razpravljala o trenutnih logističnih zastojih, ki ovirajo prost pretok blaga in ljudi med državama. Željazkov je javnost obvestil, da je od grške strani prejel trdna zagotovila o hitri normalizaciji razmer na mejnih prehodih. Blokade na meji so povzročile precejšnje gospodarske nevšečnosti za prevoznike in podjetja v regiji, zato je bil dvostranski dogovor ključen za preprečitev nadaljnje finančne škode. Čeprav podrobnosti o načinu sprostitve blokad niso bile podrobno razložene, naj bi grška vlada že pripravljala ustrezne ukrepe za odpravo ovir. Dogovor med voditeljema odraža prizadevanja za ohranitev stabilnosti v balkanski regiji in zagotavljanje nemotenega delovanja evropskih transportnih koridorjev.

Grški kmetje, čebelarji in živinorejci so v torek stopnjevali svoje protestne aktivnosti po vsej državi, med drugim so na cestnem vozlišču Kalpaki in pri cestninski postaji Drosochori na avtocesti Egnatia dvignili zapornice ter potnikom omogočili prost prehod. Protestniki so ob tem mimoidočim delili mleko in krompir ter razširjali letake s svojimi zahtevami, kar je med potniki naletelo na odobravanje. Akcije so del širšega gibanja, ki se je poenotilo na vsesplošnem srečanju v Malgari, njihov glavni cilj pa je opozoriti na nevzdržen padec prihodkov zaradi nizkih odkupnih cen kmetijskih proizvodov. Delavci v primarnem sektorju zdaj pričakujejo podrobno predstavitev vladnih ukrepov pomoči, ki je napovedana za sredo. Kmetje poudarjajo, da bodo svoje naslednje korake, vključno z morebitno 48-urno popolno blokado države, načrtovano za četrtek in petek, določili na podlagi konkretnih finančnih zavez vlade. Ključne zahteve vključujejo zmanjšanje energetskih stroškov proizvodnje in jasno določen časovni načrt izplačil subvencij. Čeprav so se na nekaterih odsekih zaradi policijskih preusmeritev prometa pojavili zastoji, kmetje trdijo, da ne bodo popustili, dokler ne bodo deležni ustreznih rešitev za sanacijo svojega ekonomskega položaja.

Grčija, ki letos pričakuje že četrti zaporedni rekord v turističnem obisku, se je znašla v središču razprav o varnosti v letalskem prometu. Po poročanju tujih medijev je dramatičen incident v sistemu nadzora zračnega prometa povzročil precejšen kaos in vzbudil resne dvome o zanesljivosti tamkajšnje letalske infrastrukture. Dogodek je še posebej odmeven v Nemčiji, saj so nemški turisti med najštevilčnejšimi obiskovalci te sredozemske države. Kljub ambicijam Grčije, da utrdi svoj položaj vodilne turistične destinacije, tehnične in organizacijske težave v letalskem sektorju povzročajo negotovost med potniki. Strokovnjaki zdaj preučujejo, ali gre za osamljen primer ali za sistemsko pomanjkljivost, ki bi lahko vplivala na varnost milijonov turistov, ki vsako leto letijo v državo. Incident poudarja nujnost posodobitve sistemov za vodenje zračnega prometa v času največje obremenitve turistične sezone.

Grška mejna policija je opozorila na morebitne zamude in težave pri prehodu vseh mejnih prehodov z Grčijo zaradi stavkovnih aktivnosti lokalnih kmetov. Protestniki, ki že od konca novembra občasno ovirajo promet, so grški vladi postavili ultimat do srede, da odgovori na njihove ključne zahteve glede kmetijske politike in subvencij. V kolikor dogovor ne bo dosežen, so kmetje zagrozili s popolno blokado vseh mejnih prehodov v četrtek in petek. Trenutno so težave zaznane predvsem pri prehodu osebnih in tovornih vozil na mejah z Bolgarijo, medtem ko promet na mejnih prehodih s Severno Makedonijo, Srbijo in Turčijo zaenkrat ostaja tekoč. Grški kmetje s stopnjevanjem pritiska zahtevajo boljše pogoje za delo in finančno pomoč države, kar povzroča logistične težave v celotni regiji. Lokalne oblasti potnikom svetujejo spremljanje stanja na cestah pred odhodom, saj se razmere zaradi premikov kmetijske mehanizacije hitro spreminjajo.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Grški minister za promet je v ponedeljek pojasnil, da obsežna okvara radijskih komunikacij, ki je v nedeljo povzročila popolno zaprtje grškega zračnega prostora, najverjetneje ni bila posledica kibernetskega napada. Zaradi motenj v radijskem omrežju so bili številni poleti po vsej državi prizemljeni, preusmerjeni ali so se soočili z večurnimi zamudami. Preiskava dogodka še vedno poteka, saj uradni vzrok za hrup v komunikacijskih kanalih, ki je ohromil promet, še ni bil dokončno potrjen. Incident je povzročil precejšen kaos v mednarodnem letalskem prometu, saj je Grčija ključno vozlišče za lete med Evropo, Afriko in Bližnjim vzhodom. Kljub začetnim ugibanjem o morebitnem zlonamernem vdoru v varnostne sisteme, so grške oblasti poudarile, da trenutni podatki ne kažejo na zunanji poseg. Tehnične ekipe se trenutno osredotočajo na analizo strojne in programske opreme, da bi preprečile ponovitev tovrstnih sistemskih odpovedi v prihodnje.

V Grčiji so leta 2025 uvedli 30 stalnih davčnih olajšav za zaposlene, upokojence, podjetnike, kmete, najemnike in lastnike nepremičnin. Državni proračun je namenil več kot 2 milijardi evrov za ukrepe, ki neposredno ali posredno povečujejo prihodke milijonov gospodinjstev in podjetij. Povečanje davkov na turistične nastanitve je edino davčno povečanje v tem letu.

Poslanec KKE Janis Delis je poudaril, da so kmetje z mobilizacijo premagali vladne izsiljevanja in obrekovanja. Minister za kmetijski razvoj Kostas Tsiaras je napovedal nadaljnje znižanje cene električne energije in izrazil razočaranje nad zaostrovanjem protestov s strani kmetov, hkrati pa zatrdil, da vlada odgovarja na zahteve kmetov. Vzporedno s tem vladni predstavnik Pavlos Marinakis nadaljuje z grožnjami protestnikom, medtem ko Kostas Tzelas obsoja izsiljevanja vlade in poziva k rešitvam.

Zaradi napovedanih stavkovnih dejavnosti grških kmetov so se na vseh mejnih prehodih z Grčijo pojavile znatne težave pri prehajanju meje za osebna in tovorna vozila v obeh smereh. Generalna direkcija mejne policije je dvorno obvestilo o motnjah izdala v zgodnjih jutranjih urah, pri čemer so poudarili, da so zastoji mogoči na celotni dolžini grške meje. Medtem ko promet na mejnih prehodih s Turčijo, Severno Makedonijo, Srbijo in Romunijo za zdaj poteka nemoteno, se razmere na grški strani zaostrujejo. Protestniki, ki izražajo nezadovoljstvo s kmetijsko politiko, so zagrozili s popolno zaporo glavnih prometnic in mejnih točk v prihodnjih dneh, natančneje v četrtek in petek. Takšne dejavnosti neposredno vplivajo na logistične verige v regiji in povzročajo zamude v mednarodnem transportu blaga. Trenutne razmere so nadaljevanje napetosti, ki so se v regiji pojavljale že v preteklih mesecih, ko so podobne stavke že ohromile obmejni promet.

Grški koncesionarji avtocest so napovedali povišanje cen cestnin, ki bo stopilo v veljavo 1. januarja 2026. Podražitev bo zajela ključne avtocestne odseke v zahodni Grčiji, vključno s povezavami med Atenami, Patrasom in Janino ter mostom Rio-Antirrio. Po navedbah upravljavca Olympia Odos se bo potovanje z osebnim avtomobilom na relaciji Patras–Elevsina podražilo s trenutnih 13,30 evra na 13,80 evra. Nove cene bodo veljale na čelnih in stranskih cestninskih postajah na avtocestah Patras–Korint–Elevsina, Patras–Pirgos, Antirrio–Janina ter Korint–Tripoli–Kalamata. Poleg osebnih vozil se bodo cene prilagodile tudi za motorna kolesa, tovorna vozila in avtobuse. Na cestninski postaji Rio bo cena za osebna vozila znašala 2,70 evra, medtem ko bodo težja tovorna vozila s štirimi ali več osmi plačevala 9,50 evra. Povišanje stroškov transporta je del rednih prilagoditev cenovnih politikov koncesionarjev v skladu z inflacijskimi kazalniki in stroški vzdrževanja infrastrukture.

Grški kmetje in živinorejci so se danes opoldne zbrali na vsesplošnem srečanju v Malgari, kjer so razpravljali o prihodnosti svojih protestnih aktivnosti, ki trajajo že 35 dni. Na srečanju so sodelovali predstavniki več kot 50 cestnih blokad iz celotne države, ki se spopadajo z vse večjimi pritiski vlade in zahtevno kmetijsko politiko Evropske unije. Glavni predlogi vključujejo organizacijo velikega protesta s traktorji v Atenah ter popolno 48-urno zaporo ključnih prometnic, vključno z obvoznimi potmi, ki bi se lahko začela takoj po prazniku svetih treh kraljev. Kmetijski minister Kostas Tsiaras je kmete ponovno pozval k dialogu, vendar protestniki poudarjajo, da so njihove zahteve po zmanjšanju proizvodnih stroškov in pravičnejših subvencijah doslej ostale neuslišane. Vladni predstavniki so medtem opozorili na izvajanje načrta, ki vključuje visoke upravne globe za lastnike traktorjev, ki ovirajo javni promet. Kmetje na blokadi v Niki, ki vztrajajo že več kot mesec dni, vztrajajo pri trdem stališču in so pripravljeni na cestah ostati toliko časa, kolikor bo potrebno za dosego njihovih ciljev.

V grškem zračnem prostoru (FIR Atene) je prišlo do obsežnih motenj v letalskem prometu zaradi hkratnega izpada radijskih frekvenc, ki so ključne za komunikacijo med kontrolorji in piloti. Težava se je začela 4. januarja 2026 ob 9. uri zjutraj in je trajala več ur, kar je povzročilo popolno izpraznitev grškega neba in ustavitev vseh vzletov ter pristankov na državnih letališčih. Zaradi incidenta je bilo odpovedanih na stotine letov, vključno z 48 leti največjega grškega prevoznika Aegean Airlines, približno 2.000 kosov prtljage pa je bilo izgubljenih. Namestnik ministra Konstantinos Kyranakis je pojasnil, da so sistemi Uprave za civilno letalstvo (YPA) zastareli in ranljivi, kar je glavni razlog za tako obsežen kolaps. Kontrolorji zračnega prometa so opozorili, da je bila narava izpada frekvenc brez primere in da so težave nastale zaradi pomanjkanja investicij v sodobno opremo. Kljub sumom o morebitni sabotaži so oblasti kasneje potrdile, da je šlo za tehnično napako v osrednjem komunikacijskem vozlišču, razmere pa so se začele postopoma normalizirati v popoldanskih urah.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Severno poloblo je ob koncu leta 2025 zajel obsežen val arktičnega mraza, ki prinaša ekstremne zimske razmere v Veliko Britanijo, Grčijo in Združene države Amerike. V Veliki Britaniji so meteorologi izdali opozorila pred vdorom skandinavskega hladnega zraka, ki bi lahko na novoletni dan temperature spustil do -12 stopinj Celzija. Britanske zdravstvene oblasti so že aktivirale stopnjo pripravljenosti zaradi nevarnega mraza, medtem ko se na severu države in na Škotskem pripravljajo na obilne snežne padavine, ki jih prinaša območje nizkega zračnega tlaka iz Severnega morja. Podobne razmere vladajo v Grčiji, kjer se temperature ob vstopu v novo leto znižujejo za do 10 stopinj Celzija. Sneženje je že zajelo višje ležeče predele, napovedi pa kažejo, da se bodo snežne padavine do novega leta razširile tudi na nižine, vključno z okolico Aten. Močni severni vetrovi v Egejskem morju dodatno stopnjujejo občutek mraza. Medtem se v Združenih državah Amerike, zlasti v zveznih državah Alabama in Nova Mehika, spopadajo z nizkimi temperaturami in meglo, čeprav nekateri deli države pričakujejo postopno otoplitev v prvih dneh januarja. Vremenski sistemi, ki so se razvili ob koncu leta, povzročajo precejšnje težave v prometu in oskrbi z energijo na širšem območju severne poloble.

ZDA so v Varnostnem svetu ZN zagovarjale svojo nedavno vojaško operacijo v Venezueli, medtem ko je Rusija ostro obsodila ameriški napad v Caracasu in ugrabitev Nicolása Madura. Razkrito je bilo, da je v napadu sodelovalo skoraj 200 ameriških vojakov. Kljub temu pa dve tretjini Američanov ne odobravata posredovanja. Donald Trump je izjavil, da bi ZDA lahko pomagale pri obnovi venezuelskih naftnih infrastruktur.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Grški premier Kiriakos Micotakis je ostro obsodil ravnanje radikalne manjšine kmetov, ki s cestnimi blokadami hromijo državo, ter njihove metode označil za nasilne. Micotakis poudarja, da protesti niso reprezentativni za celoten kmetijski sektor, saj je v blokadah udeležen le majhen delež kmetov, medtem ko večina išče pot do dialoga z vlado. Kljub pritisku zaradi naraščajočih stroškov proizvodnje in zmanjšanja evropskih subvencij, premier opozarja, da kmetje z oviranjem državljanov izgubljajo moralno prednost. V luči geopolitičnih negotovosti je napovedal tudi nadaljnje investicije v obrambo. Hkrati se z resno politično in gospodarsko krizo spopadata tudi Gambija in Pakistan. Vodja gambijske opozicije Ousainou Darboe je vlado obtožil neizpolnjenih obljub in opozoril na propadanje kmetijstva, pomanjkanje pitne vode ter zlorabo državnih sredstev za politične kampanje predsednika Barrowa. Pakistan pa vstopa v leto 2026 obremenjen s ponovnim vzponom terorizma in krhkostjo gospodarstva. Čeprav je bila prodaja večinskega deleža letalske družbe PIA označena za uspeh, država še vedno ne naslavlja korenitih vzrokov za nasilje in sistemsko korupcijo, kar postavlja pod vprašaj stabilnost regije v prihodnjem letu.

Ruben Amorim je v izjavah po remiju z Leedsom ponovno poudaril, da je v Manchester United prišel kot menedžer in ne le kot trener, s čimer je izzval vodstvo kluba, da mu omogoči opravljanje njegovega dela. Kritično se je odzval na delo ključnih uradnikov v klubu, obenem pa napovedal, da bo klub zapustil po izteku 18-mesečne pogodbe.

Severno poloblo so ob vstopu v novo leto 2026 zajele ostre zimske razmere, ki so posledica obsežnega vdora arktičnega zraka. V Združenih državah Amerike se prebivalci spopadajo z nevarnim ledenim dežjem in temperaturami pod lediščem, kar je povzročilo izdajo številnih opozoril za prometno varnost. Najhuje je v osrednjem delu države in na severovzhodu, kjer so meteorologi na prvi dan leta zabeležili poledico na mostovih in cestah. Podobne razmere vladajo tudi v Evropi in Aziji. Francija beleži eno najhladnejših novoletnih obdobij od začetka tisočletja, temperature pa naj bi ostale pod dolgoletnim povprečjem še vsaj teden dni. V Grčiji so se temperature v Solunu spustile do 3 stopinj Celzija pod ničlo, v Atenah pa so namerili le 2 stopinji Celzija. Medtem je Hong Kong izdal prvo letošnje opozorilo pred mrazom, v severni Indiji pa gosta megla in sneženje močno ovirata letalski promet in vidljivost. Vremenoslovci napovedujejo, da se bodo mrzle zračne mase nad temi območji zadržale tudi v prvi polovici januarja.

V nedeljo zjutraj so se grška letališča spopadala z obsežnimi motnjami v letalskem prometu zaradi tehnične napake na sistemu kontrole zračnega prometa v bližini Aten. Po navedbah grške nacionalne televizije ERT so bile operacije vzletanja in pristajanja ustavljene za najmanj dve uri, kar je povzročilo številne zamude in odpovedi letov po vsej državi. Lokalni mediji so poročali o težavah s frekvencami v zračnem prostoru, ki so neposredno vplivale na delovanje vseh večjih letališč v regiji. Promet se je začel postopoma normalizirati po tem, ko so tehnične službe delno odpravile napako, vendar so potniki še vedno opozorjeni na možnost dodatnih zamud v preostanku dneva. Dogodek v Grčiji se je zgodil le nekaj dni po podobnem incidentu v Združenem kraljestvu, kar kaže na povečano ranljivost evropske letalske infrastrukture sredi poletne sezone. Grške oblasti so potrdile, da vzpostavljajo polno zmogljivost sistema, medtem ko agencije za nadzor zračnega prometa preučujejo vzroke za ponavljajoče se okvare v evropskem zračnem prostoru.

Več držav je v začetku leta 2026 uvedlo pomembne spremembe v davčni zakonodaji, ki vplivajo na dohodke prebivalstva in državne proračune. V Grčiji so zaposleni v zasebnem sektorju ta mesec prejeli višja neto izplačila zaradi prestrukturiranja dohodninske lestvice, ki znižuje obdavčitev za večino dohodkovnih razredov. Reforma, ki je začela veljati retroaktivno s prvim januarjem, znižuje davčne stopnje za dva odstotka za letne prihodke med 10.000 in 40.000 evri, kar naj bi zajezilo beg možganov in podprlo gospodinjstva. Medtem se v Združenem kraljestvu samozaposleni soočajo z visokimi obveznostmi ob koncu januarja, saj sistem predvideva plačilo dela prihodnjih davkov vnaprej, kar lahko v določenih primerih povzroči obveznost v višini 150 odstotkov lanskega davka. V Papui Novi Gvineji so oblasti poročale o rekordnem zbiranju davkov v višini 17,3 milijarde kin, kar pripisujejo posodobitvi sistemov in strožjemu nadzoru. V Združenih državah Amerike pa davčni strokovnjaki opozarjajo državljane na previdnost pri oddaji napovedi zaradi novih olajšav za avtomobilska posojila, nadurno delo in napitnine, ki so bile uvedene z novo zakonodajo.

Tehnična težava, ki je povzročila prekinitev v grškem zračnem prostoru zaradi motenj na radijskih frekvencah, je bila v celoti odpravljena. Po navedbah oblasti ni podatkov o sabotaži. Mednarodno letališče v Atenah je sporočilo, da je operativna zmogljivost obnovljena. Letalska družba Aegean je zaradi težav odpovedala 48 letov, pričakujejo pa, da se bo promet normaliziral do ponedeljka. Minister za infrastrukturo in promet, Christos Dimas, je poudaril, da tehnična težava ni vplivala na varnost letov.

Grški minister za infrastrukturo in promet, Hristos Dimas, je napovedal notranjo preiskavo (EDE) in obljubil, da bodo odgovorni za izpad komunikacij v zračnem prostoru Aten odgovarjali. Poudaril je, da varnost letov ni bila ogrožena. Tožilstvo v Atenah nadaljuje nujno predkazensko preiskavo o morebitnih posegih v zračni promet.

V delih Škotske so izdali oranžna vremenska opozorila zaradi napovedanega močnega sneženja in motenj v prometu. Pričakujejo do 30 cm snega, kar bo povzročilo dodatne težave.

Grški kmetje so po božičnih praznikih obnovili blokade cest po vsej državi. Ponovno so zaprli avtocesto Atene-Solun pri vozlišču Malgara v smeri proti Atenam. Kmetje so se zbrali tudi na shodu v Nikeji, kjer so razpravljali o nadaljnjih korakih in zaostrovanju protestov.

Grški kmetje so v nedeljo na nacionalni skupščini kmetijskih sindikatov v Malgari soglasno izglasovali zaostritev protestnih aktivnosti, ki bodo v četrtek in petek vključevale 48-urno popolno blokado vseh glavnih avtocest in mejnih prehodov. Protestniki, ki se že več kot mesec dni spopadajo z vlado zaradi visokih proizvodnih stroškov in neizplačanih subvencij Evropske unije, nameravajo ohromiti ključne prometne koridorje, vključno s strateškimi točkami Tempi, mostom Rio-Antirrio ter mejnimi prehodi Evzoni in Promahonas. Zaradi protestov so se vozniki proti Atenam že v nedeljo srečevali z motnjami v prometu, medtem ko je bil promet za tovorna vozila nad 12 ton na mejnem prehodu Kulata-Promahonas v ponedeljek začasno sproščen, a kmetje opozarjajo, da je to le začasno stanje. Kmetje od vlade zahtevajo nižje cene energentov, davčne olajšave in takojšnje izplačilo zaostalih subvencij, ki so bile zamrznjene zaradi korupcijskega škandala na agenciji za kmetijska plačila OPEKEPE. Predstavniki kmetijskih zvez so poudarili, da vladi dajejo čas do srede, da ponudi konkretne rešitve, sicer bodo izvedli napovedano popolno zaporo države. Aktualni val protestov se je začel že konec novembra 2025 in se je postopoma stopnjeval, saj kmetje trdijo, da vlada nima politične volje za reševanje njihovih težav, ki ogrožajo preživetje celotnega sektorja. Vzdušje ostaja napeto, saj so pretekle demonstracije že vodile do fizičnih obračunov s policijo.

Grška agencija za civilno letalstvo je izdala opozorilo o znatnih motnjah v grškem zračnem prostoru (FIR Atene), ki so onemogočile normalno izvajanje vzletov in pristankov na vseh letališčih v državi. Težave so nastale zaradi tehnične okvare na sistemu radijskih frekvenc, kar je povzročilo drastično zmanjšanje zmogljivosti nadzora zračnega prometa. Po dostopnih informacijah so se oblasti odločile za omejitev letov, saj varno vodenje zrakoplovov v trenutnih razmerah ni bilo mogoče zagotoviti. Zaradi okvare radijskih zvez sprva niso izvajali nobenih potniških linij, kar je povzročilo kopičenje zamud in preusmeritve letov, ki so že bili v zraku. Tehnične ekipe si prizadevajo za odpravo napake na komunikacijski infrastrukturi, medtem ko so potniki na letališčih po vsej državi obtičali. Incident poudarja ranljivost ključne letalske infrastrukture v regiji, ki se je v preteklosti že srečevala z operativnimi težavami zaradi tehničnih ali vremenskih dejavnikov.

Kljub praznikom so grški kmetje nadaljevali z blokadami in protesti, s čimer so pokazali odločenost za nadaljevanje boja. Prejemajo podporo sindikatov delavcev in samozaposlenih. Diamanto Manolakou, poslanka KKE, je poudarila, da bi morala vlada začeti resen dialog s kmeti.

Grški kmetje so po vsej državi zaostrili proteste s 48-urno blokado cest, obvoznic in carinskih uradov, ki se bo začela v četrtek. Sindikat delavcev v avdiovizualnem sektorju "Η Κλακέτα" je obiskal blokade kmetov v Atalanti, Tebi in Kastru ter izrazil podporo njihovim prizadevanjem. Kmetje iz bloka Kalpakija v Janini so napovedali 48-urno blokado carinskega urada Kakavija.

Grške oblasti so zamrznile bančne račune kmetijskega sindikalista Giorgosa Botasa, generalnega sekretarja kmetijskega zadružništva Halastre, zaradi suma nezakonitih subvencij, povezanih z OPEKEPE. Botas trdi, da je poteza neutemeljena in da ni bil o njej obveščen, kar je označil za "nedopustno dejanje, ki cilja na utišanje kmetov". To se je zgodilo po podobnem primeru s Kostasom Anestidisom.

Zaradi stavkovnih dejavnosti na grškem ozemlju so se v jutranjih urah pojavile težave pri prehajanju meje za osebna in tovorna vozila. Generalna direkcija mejne policije je ob 6. uri zjutraj sporočila, da so motnje prisotne na vseh mejnih prehodih z Grčijo v obeh smereh. Čeprav je promet na nekaterih drugih mejnih odsekih sprva potekal normalno, so stavkajoči povzročili zastoje, ki so vplivali na logistične poti v regiji. Gre za ponavljajoč se val nezadovoljstva, ki vpliva na čezmejni promet in transportne povezave. Potnikom in prevoznikom svetujejo previdnost ter spremljanje aktualnih informacij o stanju na cestah, saj so se podobne razmere v preteklosti že izkazale za dolgotrajne. Motnje v prometu so posledica organiziranih industrijskih akcij, ki so ohromile ključne infrastrukturne točke v državi.

Grški kmetje so napovedali, da bodo novoletno noč preživeli na cestah in pod določenimi pogoji pripravljeni na dialog z vlado. Med kmeti so se pojavila močna nasprotovanja, kar kaže na razdeljenost znotraj protestniških skupin. Kmetje in živinorejci v Meseniji so nadaljevali z blokado davčnega urada v Kalamati in poudarili svojo odločenost.

Severno poloblo je ob prehodu v leto 2026 zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je prinesel ekstremno nizke temperature, močan veter in obilno sneženje v Združene države Amerike, Veliko Britanijo, Estonijo in Grčijo. V Združenih državah Amerike so izdali številna opozorila pred zimskimi nevihtami, saj so nekatere zvezne države poročale o več kot 20 centimetrih snega in sunkih vetra do 70 kilometrov na uro. Temperature so v nekaterih predelih padle krepko pod ledišče, pri čemer so občutki mraza zaradi vetra dosegali tudi do -30 stopinj Celzija. V Evropi se s podobnimi razmerami spopadajo v Veliki Britaniji, kjer so izdali rumena opozorila zaradi snega in ledu, ter v Grčiji, kjer je vdor polarnega zraka povzročil nenaden padec temperatur in sneženje tudi v nižjih predelih države, vključno z okolico Aten. Napovedi za prve dni januarja kažejo na nadaljevanje hladnega vremena, vendar meteorologi v prihodnjem tednu pričakujejo postopno otoplitev. Kljub mrazu so novoletna praznovanja na prostem v večini mest potekala po načrtih, čeprav so oblasti prebivalce pozvale k previdnosti in uporabi toplih oblačil zaradi nevarnosti ozeblin.

Grški vladni tiskovni predstavnik Pavlos Marinakis in minister za okolje ter energijo Stavros Papastavrou sta predstavila izčrpen pregled vladnih dosežkov v letu 2025, ki so ga zaznamovale korenite reforme in krepitev strateškega položaja države. Marinakis je v svoji analizi izpostavil zmanjšanje davčnih obremenitev, boj proti davčnim utajam ter pospešitev sodnih postopkov. Poseben poudarek je bil namenjen zunanji politiki, kjer je Grčija z zgodovinskimi sporazumi z ZDA na področju energetike in sodelovanjem s podjetjem Chevron pri raziskavah ogljikovodikov utrdila svojo vlogo ključnega energetskega vozlišča v Sredozemlju. Minister Papastavrou je podrobneje razčlenil 11 ključnih ukrepov Ministrstva za okolje in energijo, ki vključujejo vzpostavitev vertikalnega plinskega koridorja, ustanovitev novih nacionalnih morskih parkov v Egejskem morju ter projekte za zaščito gorskih območij in boj proti pomanjkanju vode. Kljub vladnemu optimizmu pa se kabinet premiera Kiriakosa Micotakisa spopada z lokalnim odporom. Komunistična partija Grčije (KKE) je v parlamentu sprožila vprašanje glede gradnje ogromnega fotonapetostnega parka v Makrirahiju, kjer se prebivalci in kmetje bojijo izgube kmetijskih površin in negativnih vplivov na lokalno gospodarstvo, kar je sprožilo tudi sodne postopke proti občini in investitorjem.

Grški kmetje so napovedali nadaljevanje protestov in blokad cest med novoletnimi prazniki. Razpravljali so o načrtih za zaostrovanje protestov po praznikih, pri čemer so poudarjali pomen dialoga za doseganje rešitev. Rizo Marudas je izjavil, da bodo nadaljevali z bojem na blokadah, enotno in odločno, ter zahtevali pravične zahteve.

Grški kmetje so se po krajšem prazničnem premoru vrnili na cestne blokade in so odločeni zaostriti svoje protestne aktivnosti. Na vsesplošnem srečanju v Malgari so kmetijski sindikati razpravljali o splošnem stopnjevanju pritiska na vlado, saj menijo, da njihove zahteve po znižanju proizvodnih stroškov in ureditvi tržnih razmer niso bile ustrezno uslišane. Medtem ko so nekateri predstavniki, kot je Kostas Anestidis, nakazali možnost odprtja komunikacijskih kanalov z Atenami, ostaja večina kmetov neomajna pri izvajanju blokad ključnih prometnic. Grška vlada je na napovedi odgovorila s previdno retoriko, vendar hkrati opozorila na morebitne posledice za nacionalno gospodarstvo, če bi prišlo do dolgotrajne zapore glavnih infrastrukturnih vozlišč. Spor med kmetijskim sektorjem in oblastjo se tako dodatno zaostruje, saj kmetje poudarjajo, da so pripravljeni na radikalnejše oblike mobilizacije, če ne bo prišlo do konkretnih zakonskih sprememb v njihovo korist. Razmere na cestah ostajajo negotove, v prihodnjih dneh pa se pričakujejo dodatne motnje v prometu po celotni državi.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je pozval k poslušanju legitimnih zahtev trgovcev, ki so v Iranu protestirali proti draginji. V Grčiji medtem vlada išče načine za prekinitev kmečkih blokad, med drugim z iskanjem "prostovoljcev", ki bi prekinili proteste. Hkrati se pojavljajo kritike, da vlada s svojimi potezami podpira velike monopolne skupine v kmetijstvu.

Grški minister za kmetijstvo in prehrano, Kostas Tsiaras, je napovedal podaljšanje nižje cene električne energije za kmete in poudaril, da je vlada že sprejela pomembne korake za reševanje težav v primarnem sektorju. Tsiaras je izrazil pripravljenost za dialog in dejal, da je žogica zdaj na strani kmetov.

Grški minister za nacionalno gospodarstvo in finance ter novi predsednik Evroskupine Kiriakos Pierakakis je uradno pozdravil prihajajoči vstop Bolgarije v evrsko območje, ki je predviden za 1. januar 2026. Bolgarija bo s tem postala 21. članica držav s skupno evropsko valuto, kar po Pierakakisovih besedah krepi skupne ekonomske temelje Evropske unije. Grčija je ob tem izrazila polno podporo svoji sosedi pri tem integracijskem procesu. Napovedani vstop Bolgarije v območje evra predstavlja pomemben mejnik za državo, ki si je za ta cilj prizadevala več let. Odločitev odraža napredek države pri izpolnjevanju konvergenčnih kriterijev, čeprav je bil prvotni datum vstopa zaradi inflacijskih pritiskov in politične nestabilnosti v preteklosti večkrat prestavljen. Pierakakis je poudaril, da bo širitev območja evra prispevala k večji stabilnosti celotne regije in poglobila gospodarsko sodelovanje znotraj Unije.

Po popolnem izpadu komunikacije med grškimi kontrolorji zračnega prometa se je letalski promet v Grčiji stabiliziral, vendar na letališčih še vedno vlada povečan promet. Grški minister za promet je obljubil preiskavo dogodka.

V Grčiji je danes dopoldne prišlo do obsežnih motenj v letalskem prometu zaradi tehnične okvare na radijskih frekvencah grškega centra za kontrolo zračnega prometa (FIR Atene). Težava, ki se je začela ob 9. uri zjutraj, je povzročila popolno zaustavitev vzletov z vseh grških letališč po 10. uri in 25 minuti. Zaradi nezmožnosti vzpostavitve varne komunikacije z letali so oblasti omejile promet, kar je povzročilo odpovedi in zamude več deset poletov, medtem ko je bilo letališče v Solunu popolnoma zaprto. Po navedbah predsednika sindikata kontrolorjev letenja so radijske povezave odpovedale, kar onemogoča varno vodenje letal v grškem zračnem prostoru. Zaradi okvare so nastale velike gneče na letališčih, kjer potniki že več ur čakajo na informacije o svojih letih. Grška uprava za civilno letalstvo je pojasnila, da trenutno lahko varno oskrbijo le približno 35 letal na uro, kar je bistveno manj od običajne zmogljivosti. Omejitve veljajo tako za prihode kot odhode, prizadeti pa so tudi preleti čez grško ozemlje, ki meji na zračne prostore Italije, Malte, Egipta, Cipra, Albanije, Severne Makedonije, Bolgarije in Turčije. Strokovne službe napako še vedno preiskujejo, medtem ko se letalski prevozniki spopadajo z logističnimi težavami pri preusmerjanju poletov.

Grški kmetje so v okviru stopnjevanja svojih protestnih dejavnosti novoletno noč preživeli na cestnih blokadah v bližini Nikeje v Tesaliji. Namesto v domovih so kmetje s svojimi družinami in lokalnimi prebivalci organizirali praznovanje na prostem ob postavljenih traktorjih, kjer so ob glasbi in hrani opozarjali na svoje zahteve. Dogodek v bližini Larise je bil simboličen izraz vztrajnosti pri zahtevah po boljših delovnih pogojih in državni podpori, ki jih kmetje izpostavljajo že več tednov. Kljub prazničnemu vzdušju so protestniki poudarili, da njihove aktivnosti ostajajo resne, saj so ključne prometne povezave po državi še vedno delno ohromljene. Organizatorji so na praznovanje povabili vse državljane, s čimer so želeli pridobiti širšo javno podporo za svoje cilje. Odločitev, da novoletni večer preživijo na cesti, je neposredna posledica neuspešnih pogajanj z vlado in stopnjevanja napetosti, ki se je razvilo konec decembra.

Grški kmetje in živinorejci so v soboto, 3. januarja, izvedli prvo organizirano protestno akcijo v novem letu na severu Grčije. Protestniki iz širše regije Kilkis so se dopoldne zbrali s kmetijskimi vozili in traktorji na lokalnem stadionu, nato pa se odpravili na protestni pohod skozi središče mesta. S svojo akcijo so želeli opozoriti na nerešene težave v kmetijskem sektorju in zahtevati srečanje s predstavniki vlade, konkretno s politikom Giorgosom Georgantasom. Ker do srečanja ni prišlo, so kmetje napovedali stopnjevanje pritiska. Zvečer so kmetje iz blokade pri Kilkisu svojo dejavnost preselili proti mejnemu prehodu Evzoni na meji s Severno Makedonijo, kjer so načrtovali zaporo carinskega območja. Ta poteza predstavlja nadaljevanje nemirov, ki so se začeli že v lanskem letu in so se kljub prazničnemu času le še okrepili. Kmetje vztrajajo pri svojih zahtevah po večji državni pomoči in ugodnejši kmetijski politiki, pri čemer poudarjajo, da bodo z blokadami ključnih prometnih vozlišč nadaljevali, dokler njihove zahteve ne bodo uslišane.

Grški kmetje so za nedeljo v Malgari pri Solunu sklicali vsesplošno konferenco, na kateri bodo predstavniki kmetijskega sektorja odločali o prihodnosti svojih protestnih aktivnosti. Trenutne razmere na cestah v severni Grčiji so sicer stabilne, saj promet poteka nemoteno, vendar kmetje čakajo na uradne smernice svojega krovnega organa. Srečanje, ki se bo začelo ob 12. uri, velja za ključno točko gibanja, saj se pričakujejo predlogi za znatno stopnjevanje blokad po vsej državi. Na konferenci bodo delegati obravnavali dve glavni smeri delovanja: bodisi takojšnjo poostritev ukrepov na nacionalni ravni bodisi prepustitev končnih odločitev lokalnim odborom na posameznih cestnih blokadah. Gibanje, ki traja že več kot mesec dni, korenini v nezadovoljstvu zaradi kmetijske politike in visokih stroškov pridelave. Odločitve, sprejete v Malgari, bodo neposredno vplivale na pretočnost ključnih prometnih žil v Grčiji v začetku leta 2026.

Grška neodvisna agencija za javne prihodke (AADE) preiskuje 3.000 "lastnikov", ki so prejeli subvencije OPEKEPE v obdobju 2020-2024. Ugotovili so primere množičnega vnosa in izbrisa kmetijskih zemljišč iz evidence E9 v letu 2025 brez ustrezne utemeljitve. Prvih 50 primerov, kjer izbris ni bil upravičen, so predali državnemu in evropskemu tožilstvu ter OPEKEPE.

Grški kmetje, ki že več kot mesec dni vztrajajo na cestnih blokadah po vsej državi, so za nedeljo, 4. januarja 2026, ob 12. uri v Malgari napovedali obsežno vsesplošno konferenco. Namen srečanja je uskladitev prihodnjih dejavnosti in določitev strategije za nadaljevanje protestov, ki se neprekinjeno odvijajo že 36 dni. Predstavniki kmetov so ob napovedi poudarili svojo odločnost in izjavili, da se ne bodo umaknili, dokler ne dosežejo svojih ciljev. Na srečanju bodo kmetijski sindikati in organizatorji blokad iz celotne Grčije razpravljali o stopnjevanju pritiska na vlado. Trenutno stanje v kmetijskem sektorju je po njihovih navedbah nevzdržno, zato pričakujejo, da bo konferenca prinesla konkretne načrte za nadaljnje mobilizacije, vključno z morebitnimi novimi zaporami ključnih prometnic. Protestniki poudarjajo, da gre za boj za preživetje panoge, pri čemer ostajajo enotni v svojih zahtevah po izboljšanju delovnih pogojev in finančne podpore.

Grški kmetje so se odločili, da bodo silvestrovo preživeli na cestnih blokadah, kar predstavlja precedens v zgodovini njihovih protestnih gibanj. Kljub prazničnemu času kmetje ne popuščajo pri svojih zahtevah, vendar so začasno sprostili nekatere zapore, da bi omogočili nemoten prehod potnikom med prazniki. Osrednja pozornost je zdaj usmerjena v vsesplošno srečanje kmetov, ki bo potekalo 4. januarja 2024 v Malgari, kjer bodo sprejeli odločitve o morebitni zaostritvi ali spremembi taktike protestov. Politična napetost se stopnjuje, saj opozicijski poslanci, zlasti iz vrst KKE, obtožujejo vlado poskusov diskreditacije kmečkega boja. Po mnenju poslanca Vasilisa Metaxasa vlada namesto iskanja rešitev za visoke proizvodne stroške in obdavčitev nafte raje služi interesom monopolov. Kmetje opozarjajo, da so brez izpolnitve zahtev njihova kmetijska gospodarstva ogrožena, kar bi lahko vodilo v izseljevanje mladih s podeželja. Vladna stran po drugi strani poudarja pomen dialoga in ohranjanja stabilnosti v kmetijskem sektorju.

Grški kmetje so okrepili svoje proteste v Zahodni in Vzhodni Makedoniji ter Trakiji, medtem ko so kmetje v osrednji Grčiji in Evboji napovedali nadaljevanje protestov po praznikih. Vlada je bila obtožena širjenja neresnic o protestih, medtem ko je stranka SYRIZA kritizirala premierja Micotakisa zaradi napačnega dojemanja kmetov.