APDEJT.si

V Grčiji so predstavili zaključek prvega projekta digitalizacije zavarovalne zgodovine e-EFKA, ki zajema več kot 10 milijonov kartotec prispevkov. Ministerka za delo in socialno varnost Niki Kerameos je dejala, da je digitaliziranih že več kot 80 % od skupno 53 milijonov kartotec prispevkov. Pričakujejo, da se bo s tem pospešilo izdajanje pokojnin. Projekt sofinancira Evropski socialni sklad (ESS).

V Grčiji je v okviru zakonskega predloga ministrstva za nacionalno gospodarstvo in finance predvidena oprostitev plačila cestnine za vozila, ki jih uporabljajo organizacije prostovoljnih gasilcev. Pobuda je rezultat sodelovanja ministra za podnebno krizo in civilno zaščito, Giannisa Kefalogiannisa, in državnega sekretarja za nacionalno gospodarstvo in finance, Giorgosa Kotsirasa. Predlog zajema tovorna vozila za zasebno uporabo, gasilska vozila in cisterne, ki so v lasti neprofitnih pravnih oseb, vpisanih v register prostovoljnih organizacij generalnega sekretariata za civilno zaščito.

Poslanec KKE Nikos Exarhos je ponovno vložil vprašanje glede načrtovane vetrne elektrarne v Pogoniju v regiji Ioannina, opozarjajoč na resne okoljske posledice. Hkrati pa je gibanje LA.SY iz Tesalije izrazilo nasprotovanje gradnji plinskega terminala za utekočinjeni zemeljski plin v zalivu Pagasitikos in kritiziralo evropski zeleni dogovor. Britanski Guardian pa je ocenil resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi kot eno najbolj nenavadnih v zgodovini.

Mestna občina Atene bo ponovno odprla lokal »Ekstrovert« na hribu Strefi. Nekdanji »Ekstrovert« s skupno površino 94,36 kvadratnih metrov bo za obdobje petih let brezplačno oddan neprofitnim organizacijam in organizacijam socialnega gospodarstva, da bi ponovno začel delovati in ponujal izdelke po nizki ceni ter hkrati izvajal dobrodelne dejavnosti. Finančni prihodki bodo namenjeni temu cilju, da bi imela od delovanja lokala korist lokalna skupnost.

V škandalu OPEKEPE so se pojavila nova vprašanja o vlogi Moshosa Korasidisa, tesnega sodelavca predsednika PASOK, po izpovedi uslužbenke OPEKEPE Zoe Politopoulou. Politopoulou se je distancirala od navedb Tycheopoulou glede plačil blokiranim davčnim številkam brez zaključenih preverjanj. Medtem se je nadaljevalo sojenje v primeru Novartis, kjer je žena vodje Banke Grčije, Stauroula Nikolopoulou, izjavila, da so bile izpovedi ustvarjene z namenom uničiti njenega moža, Giannisa Stournarasa.

V prvih desetih mesecih leta 2025 je 24 grških letališč, ki jih upravlja Urad za civilno letalstvo (ΥΠΑ), zabeležilo 6,6-odstotno povečanje števila potnikov v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024. Skupno število potnikov je doseglo 12,18 milijona. Letališče v Heraklionu je doseglo zgodovinski rekord v prometu potnikov.

Nikos Papathanasis, namestnik ministra za nacionalno gospodarstvo in finance, je Antonisa Kamarasa imenoval za predstavnika Grčije v Svetovni banki. Ta odločitev je del vladne strategije za okrepitev sodelovanja z Banko in spodbujanje mednarodnih naložb v grške reforme, ki podpirajo konkurenčnost, produktivnost in inovacije.

Grška neodvisna agencija za javne prihodke (AADE) je sprožila nov val dražb nepremičnin velikih dolžnikov, da bi izterjala dolgove. Do februarja je predvidenih najmanj trideset dražb, ki vključujejo različne nepremičnine, od skladišč do vil na Mikonosu. Cilj je izterjati del dolgov ali spodbuditi dolžnike k ureditvi obveznosti.

Železniški delavci v Grčiji so začeli 24-urno stavko, da bi opozorili na kronične težave v svojem sektorju. Stavko organizirajo sindikati delavcev in strojevodij podjetja Hellenic Train. Zaradi stavke so bile v številnih regijah države odpovedane železniške povezave, nekatere potnike pa bodo do končnih postaj prepeljali z avtobusi. Sindikati kot razloge za stavko navajajo brezbrižnost podjetja, redne zamude vlakov, pomanjkanje osebja, dotrajanost voznega parka in slabo tehnično vzdrževanje infrastrukture.

Grčija se je odločila, da bo Franciji predčasno poplačala posojilo v višini 1,1 milijarde evrov, ki ga je Atena najela v začetku desetletja 2010 v okviru prvega memoranduma. Francoska vlada je to potezo pozdravila kot nepričakovan »bonbonček« za javne finance, saj se sooča z resnimi proračunskimi težavami.

V Nemčiji je v starosti 94 let umrl Hans Friderichs, nekdanji gospodarski minister iz vrst FDP. Funkcijo je opravljal med letoma 1972 in 1977 pod kanclerjema Willyjem Brandtom in Helmutom Schmidtom, kasneje pa je postal vodja Dresdner Bank. Njegovo kariero je zasenčila afera Flick.

Grška neodvisna agencija za javne prihodke (AADE) je napovedala, da bo od 1. decembra dalje obvezno sprejemanje plačil prek sistema IRIS za transakcije med podjetji in posamezniki (B2C). Agencija zaključuje regulatorni okvir za povezavo podjetij z AADE in omogočanje neposrednih plačil (IRIS) na prodajnih mestih.

Črnogorska vlada obravnava predlog zakona o proračunu za leto 2026, ki predvideva 3,77 milijarde evrov prihodkov. Predvideni proračunski primanjkljaj znaša 278 milijonov evrov, medtem ko bo državna blagajna potrebovala dodatnih 704 milijone evrov. Izvorni prihodki so ocenjeni na 3,07 milijarde evrov, izdatki pa na 3,35 milijarde evrov. Za tekoči proračun je namenjenih 1,6 milijarde evrov, za rezerve 39,86 milijona evrov, za državne sklade 1,4 milijarde evrov, za kapitalske naložbe pa 300 milijonov evrov. Transakcije in financiranja bodo znašala 430 milijonov evrov.

V Grčiji se je 6. novembra 2025 začela 6. konferenca o čezatlantskem energetskem sodelovanju P-TEC. Konferenca, ki bo potekala do petka, gosti visoke ameriške uradnike in predstavnike energetskih podjetij.

Predsednik Grčije, Kostas Tassoulas, je izrazil zaskrbljenost glede možnega političnega zastoja po volitvah. Po poročanju virov naj bi opozoril na pomanjkanje soglasja v političnem sistemu. PASOK-KINAL je odgovoril na izjave vladnega predstavnika Pavlosa Marinakisa glede morebitnih sodelovanj med opozicijo. Marinakis pa je komentiral tudi izjave poslanke PASOK, Ranie Thraskie, o Aleksisu Ciprasu.

Po novi jesenski gospodarski napovedi EU bo Avstrija leta 2026 med državami z najpočasnejšo gospodarsko rastjo v Evropski uniji. Pričakuje se, da bo rast BDP znašala le 0,9 %, medtem ko se za celotno EU pričakuje 1,4-odstotna rast. Poleg tega naj bi bil avstrijski proračunski primanjkljaj v prihodnjih letih nad dovoljeno mejo 3 %.

V Grčiji se je začel 6. OT FORUM, kjer vodilni predstavniki politične in gospodarske sfere razpravljajo o izzivih in priložnostih, ki jih prinaša digitalni prehod gospodarstva.

Grčija je podpisala dogovor z Ukrajino o dobavi utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz ZDA, da bi okrepila ukrajinsko energetsko oskrbo pred zimo. Dogovor je bil sklenjen med obiskom Volodimirja Zelenskega v Atenah. Rusija je sporočila, da so njene sile napredovale v regiji Zaporožje in zavzele dve naselji, kar je del večjega pritiska za prevzem nadzora nad celotno regijo.

Nekdanji grški minister za finance, Janis Varufakis, trdi, da je kapitalizem dosegel svoj konec. Po njegovem mnenju tehnološka podjetja, ki jih imenuje "cloudalisti", prevzemajo vlogo fevdalnih gospodov, saj naj bi njihove rente nadomeščale dobiček kot glavni motor gospodarstva. Tako naj bi se vzpostavil nov sistem, ki ga Varufakis imenuje tehnofeudalizem.

Rusija je v nočnih napadih na Ukrajino izstrelila 450 dronov in 45 raket, pri čemer je po besedah predsednika Zelenskega ciljala na energetski sektor in drugo infrastrukturo. Napadi so povzročili škodo na večjih energetskih objektih v regijah Kijev, Poltava in Harkov. Medtem so ZDA pohvalile evropske države, vključno z Grčijo, Bolgarijo, Romunijo, Moldavijo in Ukrajino, za krepitev energetske varnosti in obljubile dobavo cenovno dostopnega, zanesljivega ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) svojim zaveznikom v Evropi.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bo Madžarska tožila Evropsko unijo zaradi prejšnje mesečne odločitve o postopni opustitvi uvoza ruskega plina, ker Budimpešta te odločitve ne sprejema.

Ukrajina in Rusija sta se v Turčiji in Združenih arabskih emiratih pogovarjali o ponovnem zagonu izmenjave ujetnikov. Zadnja izmenjava je bila 2. oktobra, ko je bilo izpuščenih 185 pripadnikov oboroženih sil in 20 civilistov. Rusija je zamudila tudi rok za zavzetje Pokrovska in Kupjanska, ki ga je postavil Putin.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je Ukrajina dosegla dogovor z Grčijo o dobavi plina, ki naj bi pomagal pri pokrivanju zimskih potreb. Med obiskom Zelenskega v Atenah je bila podpisana tudi pogodba med grškim DEPA Emporias in ukrajinskim Naftogazom za dobavo ameriškega utekočinjenega plina Ukrajini preko Grčije. Grški predsednik Tassoulas je ob tem poudaril podporo Grčije Ukrajini. Sočasno so se pojavile kritike, da poglabljanje sodelovanja z Ukrajino in energetske pogodbe z ZDA povečujejo vpletenost Grčije v konflikt in podpirajo ameriško energetsko prevlado v regiji.

Ukrajini naj bi do aprila zmanjkalo plina v podzemnih skladiščih, kar pomeni, da bo morala kupiti dodatne količine. Direktor ukrajinskega Centra za raziskovanje energetike, Aleksander Harčenko, napoveduje, da bo Ukrajina prihodnje leto ponovno soočena z izčrpanimi skladišči plina, kar bo zahtevalo nove nakupe.

Ukrajina je ponovno začela uvažati plin preko plinovoda, ki poteka skozi Balkan in Grčijo, da bi podprla ogrevalni in elektroenergetski sistem med zimo. To je posledica resnih škod, ki so jih povzročili okrepljeni ruski napadi. Rusija je oktobra okrepila napade na ukrajinski plinski sektor, zaradi česar je Kijev izgubil najmanj polovico lastne proizvodnje plina, zato mora uvoziti dodatne 4 milijarde kubičnih metrov plina.

Nemčija bo leta 2026 Ukrajini namenila dodatne tri milijarde evrov pomoči. Minister za finance Lars Klingbeil je v dogovoru z ministrom za obrambo Borisom Pistorijusom predlagal to povečanje kot del reorganizacije proračuna.

Grčija krepi svoj geopolitični in geoekonomski položaj ter naj bi do konca desetletja postala izvoznica zemeljskega plina v EU. Medtem so se pojavile kritike na račun vlade, da s podporo energetskim sporazumom, kot je tisti z ExxonMobil, energetsko bogastvo države prepušča v roke monopolov in da s tem ne ščiti meja. Prav tako so jo kritizirali glede zapiranja pošt ELTA, pri čemer naj bi šlo za usklajevanje z direktivo EU o liberalizaciji trga.

Grška vlada se sooča s kritikami zaradi domnevne podpore vojaški industriji, zapiranja javnih služb in izkoriščanja energetskega bogastva države v korist monopolov. Hkrati vlada poudarja, da Grčija postaja pomemben energetski akter v Evropi in krepi sodelovanje z ZDA na področju energije. Kritike se nanašajo tudi na vpliv ameriških interesov na grško energetsko politiko in okoljske pomisleke zaradi izkoriščanja fosilnih goriv.

Doug Burgum, ameriški minister za notranje zadeve, je na 6. OT FORUMU spregovoril z novinarko Aleksandro Fotaki le nekaj ur po sklenitvi dogovora v okviru Konference o energiji (P-TEC).

Dmitrij Peskov je izjavil, da Evropska unija nadaljuje s zaostrovanjem vizumske politike do ruskih državljanov in da Evropa nadaljuje s konfliktom z Rusijo, pri čemer uporablja izkušnje hladne vojne. V Rusiji so se odzvali na načrte EU o omejitvi izdajanja schengenskih vizumov za Ruse, pri čemer so poudarili, da je ta pobuda nesmiselna in škodljiva za samo Evropo.

Nemška vladna koalicija se je dogovorila o uvedbi subvencionirane cene električne energije za industrijo. Prav tako namerava znižati davek na letalski promet, da bi pocenila letalske vozovnice. Poleg tega načrtujejo gradnjo plinskih elektrarn.

Grški premier Micotakis in ciprski predsednik Christodoulides sta sopredsedovala tretji medvladni konferenci med državama, kjer so razpravljali o nadaljnjem sodelovanju. Medtem je Siriza ponovno odprla vprašanje domnevnih nepravilnosti v OPEKEPE s strani zasebnih interesov, pri čemer očitajo vladi Micotakisa dopuščanje takšnih praks.

Ministri za finance Evropske unije so odobrili odpravo oprostitve plačila carine za pakete, uvožene v Evropo, katerih vrednost je nižja od 150 evrov. Poleg tega so razpravljali o uvedbi digitalnega evra in obdavčitvi energije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obiskal Atene, kjer se je srečal z grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom. Podpisali so sporazum o prenosu ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz Grčije v Ukrajino. Zelenski se je zahvalil Grčiji za podporo, Micotakis pa je poudaril podporo evropski poti Ukrajine in obljubil pomoč pri povojni obnovi. Srečanja se je udeležila tudi ameriška veleposlanica Kimberly Guilfoil, kar poudarja vlogo ZDA pri energetski varnosti regije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel v Atene, kjer se je srečal z grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom. V navzočnosti obeh voditeljev je bila podpisana energetska pogodba o prenosu ameriškega LNG iz Grčije v Ukrajino. Pri podpisu je bila prisotna tudi ameriška veleposlanica Kimberly Guilfoyle. Pogodba med DEPA Emporias in Naftogaz omogoča dobavo ameriškega LNG v Ukrajino od decembra 2025 do marca 2026.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal podpis pomembnega sporazuma o uvozu zemeljskega plina iz Grčije v vrednosti dveh milijard evrov. Sporazum naj bi podpisali med obiskom Zelenskega v Grčiji. Zelenski načrtuje tudi obiske Francije in Španije, kjer pričakuje dodatne pomembne dogovore.

Izrael ponovno razmišlja o izgradnji plinovoda, ki bi potekal od Izraela do Evrope preko Grčije. Izraelski minister za energijo, Eli Koen, je dejal, da je bil dosežen pomemben napredek glede možnosti izgradnje plinovoda, ki so ga že obravnavali v preteklosti. ZDA so pripravljene prevzeti pomembno vlogo pri tem projektu. Poleg tega so se ministri za energijo ZDA, Grčije, Cipra in Izraela sestali v Atenah in potrdili svojo zavezanost krepitvi energetske varnosti in regionalne stabilnosti v vzhodnem Sredozemlju.

Grški bolnišnični zdravniki so se odločili za 48-urno stavko, ki bo potekala 6. in 7. novembra. Stavka je posledica odločitve Zveze združenj bolnišničnih zdravnikov Grčije (OENGE). Hkrati so potekale tudi vsegrške mobilizacije zaposlenih v javnih bolnišnicah, v petek pa so bila zaprta zasebna medicinska laboratorija.

V Rimu je potekalo srečanje med albansko in italijansko vlado, kjer so podpisali 16 sporazumov o sodelovanju. Pedagog Geron Kamberi je srečanje označil za pomemben korak v odnosih med državama, pri čemer Italija podpira Albanijo na njeni poti v Evropsko unijo.

Kimberly Guilfoyle, nova ameriška veleposlanica, in grški premier Kiriakos Micotakis sta po srečanju v palači Maximos pozdravila skupino učencev. Guilfoyle je izrazila prepričanje, da bo sodelovanje med državama doseglo nove višine.

Avstrijska elektroindustrija aktivno spodbuja elektrifikacijo, pri čemer podjetja gradijo "strukturo prihodnosti" z izboljšanjem energetskih omrežij. Generalna sekretarka združenja Oesterreichs Energie, Barbara Schmidt, je poudarila, da trenutna poraba še vedno preveč temelji na fosilnih gorivih. Poudarila je, da bi vztrajanje pri elektrifikaciji znižalo stroške omrežja, saj Avstrija letno porabi deset milijard evrov za uvoz nafte in plina.

Minister za narodno gospodarstvo in finance Kirjakos Pierrakakis se je v Bruslju udeležil srečanj Eurogroup in ECOFIN, kjer so razpravljali o ključnih vprašanjih za evropsko gospodarstvo, ki so pomembna tudi za Grčijo. Med temami so bile nova evropska obdavčitev v energetskem sektorju in spremembe v tarifni obravnavi malih paketov iz Azije. Eurogroup je obravnaval tudi makroekonomska in fiskalna gibanja v območju evra ter izzive, ki jih prinaša spreminjajoče se mednarodno okolje.

Predsednik Evropskega sveta António Costa je izjavil, da bi lahko bila Črna gora naslednja država, ki se bo pridružila Evropski uniji. Poudaril je, da je širitev EU nujna in potrebna, saj je Črna gora po njegovem mnenju dosegla največji napredek med državami Zahodnega Balkana.

Grški minister za infrastrukturo in promet, Chrístos Dímás, je na gospodarskem forumu Delphi v Torontu poudaril stabilno rast grškega gospodarstva ter strateške naložbe v infrastrukturo in promet. Dímás je predstavil podatke o uspešnosti grškega gospodarstva v zadnjih letih, ki prekaša povprečje Evropske unije v rasti in zmanjševanju brezposelnosti, hkrati pa ohranja pozitivno fiskalno sliko in izboljšuje investicijsko klimo. Poudaril je, da se je podoba Grčije na mednarodnih trgih korenito spremenila.

Grški minister za nacionalno gospodarstvo, Kirijakos Pierrakakis, je na zasedanju ECOFIN zahteval podaljšanje izvzetja davka na goriva za kmetijski, pomorski in letalski sektor. Poudaril je, da so ti sektorji strateškega pomena za grško gospodarstvo. Zahteva je bila podana v okviru razprave o direktivi EU o obdavčitvi energije v kontekstu zelenega prehoda.

Grška vlada je obljubila podporo kmetom in aktivacijo vseh sredstev za boj proti bolezni ovčjih koz. Medtem pa se v Evropski uniji pojavljajo vprašanja o vplivu poceni izdelkov kitajskih platform, kot sta Temu in Shein, ki ogrožajo evropske podjetnike. Kritizirana je bila tudi vladna politika glede ravnanja z boleznimi pri živalih, kjer naj bi vlada sledila protiljudskim smernicam Evropske unije.

Grški minister za gospodarstvo Kyriakos Pierrakakis je na London School of Economics izrazil optimizem glede prihodnosti grškega gospodarstva. Poudaril je, da Grčija ni le zgodba o okrevanju, ampak tudi o preporodu. Evropski poslanec Lefteris Nikolaou-Alavanos (KKE) je kritiziral proračun Evropske unije, češ da koristi velikim podjetjem in ne ljudem. Opozoril je na nove davčne obremenitve za Grke v okviru Sklada za okrevanje in odpornost.

Podpredsednica vlade in ministrica za infrastrukturo in energijo Albanije, Belinda Balluku, se je v Atenah sestala z ameriškim sekretarjem za energijo Chrisom Wrightom in sekretarjem za notranje zadeve Dougom Burgumom. Srečanje je potekalo v okviru vrha Partnerstva za transatlantsko sodelovanje na področju energetike (P-TEC). Ballukujeva je poudarila, da želi Albanija do leta 2030 postati neto izvoznica energije.

Črna gora in Kitajska bosta nadaljevali s krepitvijo dvostranskih odnosov, zlasti na področju pomorskega povezovanja in gospodarskega sodelovanja. V Nikšiću pa bo zgrajen regionalni center za upravljanje z odpadki, ki bo pomemben za izboljšanje sistema ravnanja z odpadki in varstvo okolja v Črni gori. Ibrahimović se je sestal z bivšimi zunanjimi ministri Črne gore in razpravljal o strategiji zunanje politike.

Grški politik Dimitris Papastergiou se je srečal z namestnikom zunanjega ministra ZDA v okviru P-TEC. Papastergiou je poudaril, da digitalna preobrazba ni le posamična pobuda, temveč ključni steber razvojne strategije Grčije.