Znanstveniki so odkrili sledi DNK na renesančni risbi, ki jo pripisujejo Leonardu da Vinciju. Upajo, da bo to odkritje olajšalo preverjanje pristnosti spornih del. Čeprav obstajajo indici o morebitnih sledi DNK moškega na risbi, dokončni dokaz še ni bil potrjen.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je za petek, 9. januarja, v Rimu sklicala spominsko mašo za mlade žrtve tragične nesreče v švicarskem letovišču Crans-Montana. Na žalno slovesnost, ki bo potekala v baziliki svetega Ambroža in Karla na ulici Via del Corso, je premierka povabila najvišje predstavnike države, vključno s predsednikom republike Sergiem Mattarello. Dogodek je zasnovan kot trenutek narodne enotnosti v spomin na preminule mlade osebe. K udeležbi na maši so bili poleg ministrov italijanske vlade povabljeni tudi voditelji opozicijskih strank. Meloni s tem korakom želi povezati italijanske institucije in politično javnost v skupnem žalovanju za žrtvami nedavne tragedije. Izbira lokacije v središču italijanske prestolnice in vključitev vseh vej oblasti poudarjata pomen, ki ga država pripisuje temu dogodku, s čimer se Italija poklanja žrtvam strage, ki je močno pretresla tamkajšnjo javnost.

Mestne oblasti v Rimu so s sredino januarja uveljavile novo prometno ureditev v središču mesta, ki omejuje hitrost vožnje na 30 kilometrov na uro. Glavni namen tega ukrepa je znatno izboljšanje prometne varnosti v italijanski prestolnici, ki se že dlje časa trudi zmanjšati število prometnih nesreč v gosto naseljenih območjih. Nova omejitev velja za širši mestni center, kjer se prepletajo poti pešcev, turistov in motoriziranega prometa. S tem korakom se Rim pridružuje številnim drugim evropskim prestolnicam, ki z zmanjševanjem hitrosti v urbanih okoljih spodbujajo trajnostno mobilnost in zmanjšujejo hrup ter emisije. Pristojne službe so pred uveljavitvijo spremembe poskrbele za namestitev nove prometne signalizacije, policija pa bo v začetnem obdobju izvajala poostren nadzor nad spoštovanjem nove omejitve. Poleg večje varnosti pešcev oblasti pričakujejo tudi bolj tekoč promet in zmanjšanje resnosti morebitnih trkov.

Vatikan je uradno sklenil jubilejno leto 2025, ki se ga je udeležilo rekordnih 33,5 milijona romarjev. Papež Leo XIV. je v torek dopoldne na slovesnosti v baziliki svetega Petra zaprl sveta vrata, kar simbolizira konec svetega leta upanja. Dogodka se je udeležil tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella. To jubilejno leto je bilo zgodovinsko predvsem zato, ker ga je decembra 2024 odprl papež Frančišek, sklenil pa njegov naslednik, papež Leo XIV. Po podatkih Svetega sedeža so največji delež obiskovalcev predstavljali Italijani, sledili so jim romarji iz Združenih držav Amerike in Španije. Nadškof Rino Fisichella, glavni organizator dogodkov, je poudaril uspeh jubileja, ki je v Rim privabil množice vernikov kljub logističnim izzivom. Poleg verskega pomena je sveto leto prineslo obsežne infrastrukturne izboljšave v Rimu, vključno s prenovo trga Piazza Pia, za kar je bilo namenjenih približno štiri milijarde evrov javnih sredstev. Tradicija jubilejnih let, ki sega v leto 1300, vernikom ponuja možnost pridobitve popolnega odpustka ob obisku štirih glavnih papeških bazilik. Letošnji jubilej je bil usmerjen v prenovo mesta in utrjevanje vere, hkrati pa je pokazal stabilnost cerkvene administracije ob menjavi na papeškem prestolu.

Nizozemska drsalna zveza (KNSB) je objavila seznam prvih osmih hitrostnih drsalcev na kratke proge, ki bodo zastopali državo na prihajajočih zimskih olimpijskih igrah v Milanu in Cortini d'Ampezzo. Med izbranimi športniki presenetljivo manjka ime trikratne olimpijske prvakinje Suzanne Schulting, saj se zveza še ni odločila o njeni udeležbi. Vodstvo reprezentance je sporočilo, da za končno odločitev o njeni pripravljenosti in vključitvi v ekipo potrebujejo dodatni čas. Medtem ko Schultingova še čaka na potrditev, je svojo vozovnico za olimpijske igre že zagotovil Friso Emons iz Tilburga, ki se je pridružil preostalim potrjenim članom reprezentance. Odločitev zveze glede Schultingove, ki velja za eno največjih zvezdnic tega športa, je v nizozemski javnosti sprožila precej ugibanj o njeni trenutni formi in zdravstvenem stanju.

V starosti 95 let je umrla Anna Falcone, starejša sestra legendarnega italijanskega sodnika Giovannija Falconeja, ki ga je leta 1992 umorila sicilijanska mafija. Kot najstarejša od treh otrok v družini Falcone je bila ključna figura pri ohranjanju bratove zapuščine. Skupaj s mlajšo sestro Mario je sodelovala pri ustanovitvi Fundacije Falcone, ki se posveča boju proti organiziranemu kriminalu in spodbujanju zakonitosti. Čeprav je Anna Falcone veljala za bolj zadržano članico družine in se je le redko javno izpostavljala, je bila njena vloga pri ohranjanju spomina na brata in njegovo delo neprecenljiva. Skozi fundacijo je desetletja podpirala protimafijska prizadevanja v Italiji. Novico o njeni smrti so z obžalovanjem pospremili številni italijanski mediji, ki poudarjajo njen diskreten, a vztrajen prispevek k boju proti Cosa Nostri.

Mestna občina Rim je v svojem središču s 15. januarjem uvedla novo omejitev hitrosti na 30 kilometrov na uro. Ukrep ne velja le za ozke ulice v zgodovinskem delu mesta, temveč vključuje tudi širše prometne žile, ki so bile do sedaj predmet višjih omejitev. Tehnične ekipe so v dneh pred uveljavitvijo pospešeno nameščale ustrezno prometno signalizacijo po celotnem območju omejitve. Glavni cilj mestne uprave pod vodstvom rimskega župana je izboljšanje prometne varnosti in ambiciozen načrt za popolno odpravo smrtnih žrtev na mestnih cestah. S tem se italijanska prestolnica pridružuje trendu evropskih metropol, ki s strožjimi omejitvami hitrosti skušajo zaščititi pešce in kolesarje ter hkrati zmanjšati stopnjo hrupa in izpustov v strnjenih mestnih jedrih. Odločitev je naletela na raznolike odzive, vendar mestni uradniki vztrajajo, da je varnost državljanov prednostna naloga.

Italijansko računsko sodišče je razsodilo v nenavadnem primeru upokojenca, od katerega je državni zavod za socialno zavarovanje (INPS) zahteval vračilo celotnega letnega zneska pokojnine v višini 24.000 evrov. Zaplet se je začel, ko je moški en dan delal kot statist pri filmski produkciji, za kar je prejel simbolično plačilo. Organi so to delo sprva interpretirali kot kršitev pravil o prejemanju predčasne pokojnine, ki omejujejo dodatne zaslužke. Po dolgotrajnem postopku je sodišče ugotovilo, da je bila zahteva zavoda nesorazmerna in pravno neutemeljena glede na naravo opravljenega dela. Odločitev predstavlja pomemben precedens za tisoče italijanskih upokojencev, ki se spopadajo s strogimi birokratskimi pravili glede občasnega dela. Sodišče je poudarilo, da enodnevno delo s tako nizkim prejemkom ne sme ogroziti pravice do pokojnine, ki si jo je posameznik pridobil z desetletji delovne dobe. Primer je v italijanski javnosti sprožil burne razprave o pravičnosti pokojninskega sistema in togosti državne administracije.

Papež Leon XIV. je ob zaključku leta 2025 pozval Rim, naj bo mesto dobrodošlice za tujce, mlade in starejše. Med večernicami na silvestrovo v baziliki svetega Petra je molil za sprejemajoče mesto.

V starosti 100 let je v svojem domu v Torrimpietri blizu Rima umrla Maria Sole Agnelli, sestra znanega odvetnika Giannija Agnelli in Susane Agnelli. Maria Sole Agnelli je bila od leta 1960 do 1970 županja občine Campello sul Clitunno v Umbriji, 14 let pa je bila tudi predsednica fundacije Agnelli.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po požaru v Crans-Montani svojci v bolečini čakajo na identifikacijo žrtev. Medtem je policija identificirala še 16 trupel, vključno s 14-letnim dekletom. Švicarske oblasti so sprožile kazensko preiskavo proti dvema upravljavcema bara Le Constellation. Pogrešana je tudi nekdanja učenka britanske šole, Charlotte Niddam.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Švicarska kantonalna policija je zaključila postopek identifikacije vseh 40 žrtev katastrofalnega požara, ki je v četrtek izbruhnil v priljubljenem lokalu v smučarskem središču Crans Montana. Po navedbah preiskovalcev se je tragedija zgodila sredi novoletne zabave, ko je ogenj hitro zajel prostore, polne obiskovalcev. Med žrtvami je bilo ugotovljeno veliko število mladoletnih oseb, pri čemer je bila najmlajša žrtev stara komaj 14 let. Policija in forenzični izvedenci so delali neprekinjeno, da bi potrdili identiteto vseh pokojnih, med katerimi prevladujejo švicarski državljani. Oblasti trenutno še vedno preiskujejo natančen vzrok požara, medtem ko se lokalna skupnost in turisti spopadajo s posledicami ene najhujših nesreč v tem delu Švice v zadnjih letih. Prizorišče nesreče ostaja zaprto za javnost, medtem ko se nadaljuje zbiranje dokazov o morebitnih kršitvah varnostnih predpisov v objektu.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti dvema upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo življenje izgubilo 40 ljudi. Preiskovalci so doslej uradno identificirali 24 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov, ter njihove posmrtne ostanke že začeli predajati svojcem. Tragedija je v švicarski javnosti sprožila buren odziv in številna vprašanja o varnostnih standardih v gostinskih lokalih. Preiskava se osredotoča predvsem na sume o blokiranih zasilnih izhodih, odpovedih pri rednih inšpekcijskih pregledih in vstopu mladoletnih oseb v lokal. Javnost zahteva odgovore glede odgovornosti za visoko število žrtev, saj so se pojavili očitki o hudih varnostnih pomanjkljivostih, ki so preprečile varen umik gostov iz gorečega objekta. Švicarske službe za nujno pomoč še naprej izvajajo identifikacijske postopke za preostalih 16 žrtev požara, medtem ko se preiskava o vzrokih za nastanek ognja nadaljuje.

V Bolzanu so otroka odvzeli materi in ga zaupali skupnosti, ker ga je mati hranila samo s suhimi piškoti, ga pustila spati podnevi in ga ni vodila v šolo ali k pediatru. Mati je otroka podvrgla satanskim obredom in mu govorila, da je za bolečine v trebuhu kriv hudič. Sodišče ji je začasno odvzelo starševsko pravico.

Švicarska policija je identificirala 24 od 40 žrtev požara v baru v Crans-Montani, vključno z 11 mladoletniki in šestimi tujimi državljani. Prav tako so identificirali vseh 116 ljudi, ki so bili v požaru poškodovani.

Po novih informacijah iz ruskih virov je Kremelj Zelenskega označil za nekulturnega, zagrenjenega in maloadekvatnega človeka zaradi njegovih božičnih izjav, v katerih je izražal želje po smrti.

V italijanskih Alpah sta danes v več snežnih plazovih umrla najmanj dva človeka, več oseb pa je bilo poškodovanih. Reševalne akcije so močno otežili močni vetrovi, ki so preprečili posredovanje helikopterjev na nekaterih območjih. Prvi plaz se je sprožil v dolini Maira v deželi Piemont v bližini meje s Francijo, kjer je ena oseba izgubila življenje, dve pa sta bili poškodovani, od tega ena huje. Zaradi vremenskih razmer reševalci niso mogli uporabiti zračne podpore. Drug incident se je zgodil v bližini priljubljenega smučarskega središča Pragelato, zahodno od Torina, kjer je plaz zasul žensko, ki se je sicer uspela sama rešiti, a je zaradi hudih poškodb potrebovala nujno evakuacijo po kopnem. Italijanska tiskovna agencija ANSA je poročala še o tretji nesreči v deželi Veneto, kjer je pod snežnim plazom umrl 50-letni smučar. Kljub hitremu posredovanju helikopterske ekipe moškemu niso mogli več pomagati. Italijanske oblasti opozarjajo na povečano nevarnost plazov zaradi kombinacije obilnega sneženja in močnega vetra v zadnjih dneh.

Med božičnim kosilom v Settimu Torinese je 47-letni Giovanni Lopez umrl zaradi zadušitve s kosom panetona. Tragedija se je zgodila v stanovanju v četrti Borgo Nuovo, kjer je Lopez praznoval s starši.

Med družinskim božičnim obedom v Italiji se je moški zadušil s kosom tradicionalne sladice panetone. Kljub hitri pomoči družinskih članov je moški umrl. Dogodek je sprožil veliko žalost in sožalje.

Italijanska policija je v mestu Catania na Siciliji pridržala 59-letnega moškega, ki je osumljen fizičnega trpinčenja svojega desetletnega posvojenca in njegovih treh mlajših sester. Preiskava se je začela po tem, ko je na družbenih omrežjih postal viralen videoposnetek, ki prikazuje moškega, kako otroka surovo tepe z veliko leseno kuhalnico. Policisti so osumljenca nemudoma privedli na zaslišanje, v primer pa sta se vključila tožilstvo in socialna služba, ki bosta poskrbela za zaščito mladoletnih žrtev. Organi pregona so hitro identificirali akterje na posnetku in ugotovili, da gre za sistemsko nasilje v družini, ki ni vključevalo le dečka na posnetku, temveč tudi njegove tri sestre. Po navedbah lokalnih medijev so socialne službe že sprožile postopke za premestitev otrok v varno okolje. Incident je sprožil buren odziv javnosti v Italiji in ponovno odprl razpravo o nadzoru nad posvojiteljskimi družinami ter hitrosti ukrepanja institucij ob pojavu dokazov o zlorabah na spletu. Moški ostaja v pridržanju, medtem ko preiskovalci zbirajo dodatne dokaze o dolgotrajnosti in naravi maltratiranja.

V Italiji sta po božični večerji umrli mati in hči, pri čemer oblasti sumijo na zastrupitev s hrano, verjetno zaradi rib. Družina je po obroku zbolela, vendar so jih v bolnišnici sprva poslali domov. Okoliščine dogodka še niso povsem jasne.

V mestu Capriolo v italijanski provinci Brescia se je v nedeljo, 4. januarja, zgodil hud incident, v katerem je 45-letna ženska utrpela poškodbe, nevarne za življenje. Po podatkih lokalnih organov pregona se je napad zgodil na domu zakoncev, ko je med prepirom moški pograbil nož in svojo soprogo zabodel v predel vratu. Ženska je kljub hudim poškodbam uspela priti na ulico, kjer so jo opazili mimoidoči in poklicali nujno pomoč. Reševalci so na kraj dogodka prispeli okoli 9.40 in hudo poškodovano žensko nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer ostaja v kritičnem stanju. Italijanski karabinjerji so moškega na kraju dogodka pridržali in začeli preiskavo zaradi poskusa umora. Motiv za napad uradno še ni potrjen, vendar prvi izsledki kažejo na stopnjevanje dalj časa trajajočih družinskih sporov. Dogodek je v lokalni skupnosti sprožil val zgroženosti nad nasiljem v družini.

V Združenih državah Amerike se pospešuje trend oddaljevanja od cerkve, kar sovpada s krepitvijo vpliva desničarskih krščanskih nacionalistov. Visoki politiki, kot je podpredsednik JD Vance, izražajo prepričanje, da bodo ZDA vedno krščanska država, kar sproža kritike glede zgodovinske netočnosti in izključevanja drugih ver. Primer je tudi evangelijska cerkev Christ Church v Idahu, ki jo vodi pastor Doug Wilson, znan po svojih nazorih o vlogi žensk v družbi in jo odkrito podpira obrambni minister Pete Hegseth.

Alkohol je v Nemčiji ugoden, saj so cene nižje le še v Italiji. To ugotavlja najnovejša primerjava cen v Evropski uniji, ki kaže na posledice dostopnosti alkoholnih pijač.

Papež Leo XIV. je v Vatikanu uradno sklenil jubilejno sveto leto 2025 s simboličnim zaprtjem svetih vrat v baziliki svetega Petra. Slovesnost, ki se je začela v torek ob 9.30, je označila konec obdobja, namenjenega poglobitvi vere, pokori in duhovni prenovi katoliške cerkve. Bronasti portal na desni strani papeške bazilike se odpre le ob jubilejnih letih, ki se običajno zvrstijo vsakih 25 let. Tokratno jubilejno leto je 24. decembra 2024 odprl pokojni papež Frančišek, ki je umrl 21. aprila v 88. letu starosti. Sveti oče je obred izkoristil za izražanje ostre družbene kritike, pri čemer je po molitvi pred svetimi vrati obsodil ksenofobijo oziroma sovraštvo do tujcev. Kljub temu da se redni jubileji vrstijo na četrt stoletja, je Vatikan že napovedal, da bo naslednje sveto leto potekalo leta 2033, ko bodo obeležili obletnico Jezusovega odrešenja. Dogodek je v Rim privabil številne vernike, ki so spremljali sklepno dejanje pontifikata Lea XIV. v okviru tega prazničnega leta.

V obmorskem mestu Orikum blizu Vlore v Albaniji se je 2. januarja 2025 zgodil pretresljiv zločin v krogu družine. Po uradnih podatkih albanske policije je moški, identificiran kot Llogora Xhebroj, ubil svojo nekdanjo soprogo Sose Xhebroj in nato storil samomor. Preiskovalci so ugotovili, da je bila žrtev stara približno 40 let, smrt pa je nastopila zaradi nasilnega dejanja oziroma zadušitve. Par, ki je bil po navedbah lokalnih medijev uradno ločen, a je še vedno živel pod isto streho, se je pred kratkim vrnil iz Italije, kjer sta prebivala več let, da bi v domovini preživela novoletne praznike. Zločin se je zgodil okoli 13.30 v njunem stanovanju v Orikumu. Prve ugotovitve kažejo na dolgotrajne družinske spore, ki so vodili do tragičnega incidenta. Reševalne službe so po prihodu na kraj dogodka lahko le še potrdile smrt obeh oseb. Albanska policija nadaljuje s preiskavo natančnih okoliščin in motivov, ki so privedli do umora in samomora, medtem ko je dogodek močno pretresel lokalno javnost in albansko diasporo v Italiji.

Papež Leo je v svoji prvi božični pridigi izrazil obžalovanje nad razmerami, v katerih živijo Palestinci v Gazi, ter obsodil uničenje, ki ga povzročajo vojne po svetu. Izpostavil je, da vojne puščajo za sabo ruševine in odprte rane.

Jean-Louis Gasset, ki je umrl v starosti 72 let, je bil poleg treniranja Montpelliera, Marseilla in Bordeauxa tudi selektor reprezentance Slonove obale. Bil je znan kot pomočnik Laurenta Blanca v Bordeauxu, PSG-ju in francoski reprezentanci.

Papež Lev XIV. je novo leto 2026 obeležil s tradicionalno novoletno mašo v baziliki svetega Petra in opoldansko molitvijo na istoimenskem trgu, kjer je v ospredje postavil poziv k miru. Sveti oče je v svojem nagovoru posebno pozornost namenil državam, ki se spopadajo z oboroženimi spopadi, ter družinam, ki trpijo zaradi nasilja ali bolečine. Zbrane vernike je pozval k skupni molitvi za konec trpljenja narodov in za mir v zasebnih domovih. Po intenzivnem božičnem obdobju si bo papež v prihodnjih dneh vzel krajši premor pred praznikom Gospodovega razglajenja, ki bo 6. januarja. Ta dan bo hkrati zaznamoval uradni zaključek svetega leta, jubileja, ki poteka le vsakih 25 let in je v Rim privabil milijone romarjev z vsega sveta. Dogodek je potekal pod strogimi varnostnimi ukrepi, medtem ko se Vatikan pripravlja na sklepne slovesnosti tega pomembnega cerkvenega obdobja.

V starosti 91 let je umrla francoska filmska legenda Brigitte Bardot, ki je bila ena najpomembnejših osebnosti francoskega filma in evropske kulture 20. stoletja. Igralka je za seboj pustila zapleteno dediščino.

V starosti 92 let je umrla Brigitte Bardot, ikonična francoska igralka, pevka in zagovornica pravic živali. Novico o njeni smrti je potrdila njena fundacija.

Devetmesečna Lara Bucci Trabuco je postala prva dojenčica v Paliarea de' Marsi v Italiji v zadnjih 30 letih. Njeno rojstvo je povečalo število prebivalcev v vasi na približno 20 in prineslo upanje v skupnost, kjer je več mačk kot ljudi.

Vatikan je v ponedeljek uradno zaključil jubilejno sveto leto 2025, v katerem je Rim po uradnih podatkih obiskalo več kot 33 milijonov vernikov. Papež Leon XIV. je 6. januarja, na praznik Svetih treh kraljev, zaprl zadnja sveta vrata v baziliki svetega Petra, s čimer se je simbolično končalo obdobje, posvečeno upanju in prenovi. Število obiskovalcev je preseglo vsa prvotna pričakovanja cerkvenih oblasti in organizatorjev v italijanski prestolnici. Zadnji romarji so skozi sveta vrata stopili le nekaj ur pred uradnim zaprtjem, s čimer so sklenili leto molitev in romanj. Vatikan je dogodek označil za izjemen uspeh, saj je jubilej kljub logističnim izzivom potekal brez večjih incidentov. Tokratno sveto leto je bilo še posebej odmevno zaradi velikega števila romarjev iz tujine, ki so v italijansko prestolnico prinesli pomemben gospodarski in duhovni impulz.

Papež Leo XIV. je ob začetku leta 2026 daroval mašo v baziliki svetega Petra in pozval k miru v državah, ki jih prizadevajo spopadi, ter za družine, ki jih je prizadelo nasilje. V svoji novoletni poslanici je poudaril nujnost sprave in solidarnosti.

Hči italijanskega predsednika Sergio Mattarella, Laura Mattarella, se je pojavila na naslovnici revije Vogue Italia in v intervjuju spregovorila o svoji vlogi prve dame. Poudarila je, da to vidi kot čast in dolžnost, pri čemer meni, da bi njena pokojna mati to vlogo opravljala še bolje. Izpostavila je tudi svojo podporo očetu, tako ob strani kot za njim, in dejstvo, da za svojo vlogo ne prejema nadomestil.

Leto 2025 je zaznamovala smrt več svetovno znanih osebnosti z področij religije, mode in filma, ki so v zadnjih desetletjih pomembno sooblikovale svetovno kulturno dediščino. Med najbolj izpostavljenimi je bil papež Frančišek, čigar smrt predstavlja konec pomembnega obdobja za Rimskokatoliško cerkev. Njegovo delovanje so zaznamovali prizadevanja za reforme in večja pozornost socialnim vprašanjem po vsem svetu. Modni svet je pretresla izguba italijanskega oblikovalca Giorgia Armanija, ki je veljal za pionirja sodobne visoke mode in estetike minimalizma. Hkrati se je filmska industrija poslovila od številnih ikon zlate dobe Hollywooda in evropskega filma. Med njimi so bili dobitnik oskarja Robert Redford, legendarni francoski igralki Brigitte Bardot in Claudia Cardinale ter ameriški igralci Val Kilmer, Diane Keaton in Gene Hackman. Zadnja med naštetimi je umrla Brigitte Bardot, kar je sprožilo val žalovanja med ljubitelji kinematografije po vsem svetu. Te izgube predstavljajo simbolni konec generacije umetnikov, ki so v 20. stoletju definirali globalno pop kulturo.

Papež Lev XIV. je v Vatikanu uradno sklenil sveto leto Rimskokatoliške cerkve. Med slovesnostjo je sveti oče izpostavil kritiko sodobnih družbenih vrednot, pri čemer je posebej obsodil naraščajoče potrošništvo in prevladujoče protimigrantsko razpoloženje v družbi. Njegov nagovor je služil kot poziv k večji solidarnosti in duhovni poglobitvi v času, ko se svet spopada z vse večjimi socialnimi razlikami. Papež je v svojem govoru poudaril, da sta ksenofobija in zapiranje meja v nasprotju s krščanskimi načeli, ter vernike pozval, naj se odprejo potrebnim in zavrnejo materialistični način življenja. Dogodek v Vatikanu je privabil številne vernike iz celega sveta, s čimer se je končalo obdobje, namenjeno posebnim milostim in spravi znotraj katoliške skupnosti.

Carlo Abarth, znan po predelavah vozil FIAT in drugih znamk, je v svoji karieri pripravljal športne različice avtomobilov različnih proizvajalcev, kot so FIAT, Alfa Romeo, Lancia, Gordini in Porsche. Manj znano pa je, da je italijanska delavnica Abarth predelala tudi avtomobile Lada. Članek razkriva zgodbo o tem nenavadnem sodelovanju.

Brooklyn Beckham in njegova žena Nicola sta božič preživela na Floridi z njenimi starši, Nelson Peltzom in Claudio Heffner Peltz, kar je sprožilo ugibanja o sporu z njegovimi starši, Davidom in Victorio Beckham. Par se ni udeležil božičnega praznovanja družine Beckham, kar naj bi povzročilo žalost pri Davidu in Victorii, saj naj bi celo prišlo do blokiranja na družbenih omrežjih.

V Rimu poteka laserska obnova stebra Marka Avrelija, vredna 2,3 milijona dolarjev. Cilj obnove je ponovno poudariti podrobnosti bitk in prizorov, vklesanih v 1840 let star marmorni steber. Projekt obnove izvaja ekipa 18 strokovnjakov.

Papež Leon XIV. je v baziliki svetega Petra vodil prve večernice ob slovesnem prazniku Marije Božje Matere, s katerimi se v katoliški cerkvi tradicionalno obeležuje zaključek koledarskega leta. Sveti oče je v svojem nagovoru poudaril, da Bog svoj načrt ljubezni do človeštva uresničuje skozi kreposti ponižnosti, usmiljenja in vere. Rim je opisal kot mesto, ki ga mora navdihovati krščansko upanje, da bi lahko služilo Božjemu načrtu za celotno človeško družino. Med liturgičnim opravilom se je papež posebej zahvalil za darove preteklega svetega leta, ki ga je označil za znamenje upanja za svet in posameznika. Izpostavil je vlogo Device Marije kot tiste, ki je s svojo vero omogočila uresničitev Božjega načrta. Slovesnost v Vatikanu je potekala v znamenju hvaležnosti in poziva vernikom h krepiti duhovnih vrednot v prihajajočem obdobju. Papeževi pozivi k solidarnosti in usmiljenju ostajajo osrednje vodilo njegovega pontifikata ob prehodu v novo leto.

V nemškem in širšem srednjeevropskem prostoru praznovanje zadnjega dne v letu poimenujemo po svetem Silvestru, papežu iz 4. stoletja, čigar god obeležujemo 31. decembra. Medtem ko v Italiji in drugih državah poudarek ostaja na prehodu v novo leto, nemška tradicija ohranja močno povezavo z imenom tega zgodovinskega cerkvenega dostojanstvenika. Italijanski opazovalci pogosto z začudenjem gledajo na dejstvo, da nemško govoreči narodi praznik ob koncu leta poimenujejo po obletnici smrti rimskega papeža. Sveti Silvester I. je bil na papeškem prestolu med letoma 314 in 335, v ključnem obdobju za krščanstvo, ko se je vera pod cesarjem Konstantinom Velikim prenehala preganjati in postala državna religija. Čeprav o njegovem življenju ni veliko zgodovinsko potrjenih dejstev, legenda o njem ostaja močno vpeta v evropsko kulturno in versko dediščino. Njegov god se po koledarju sovpada z zadnjim dnem leta, kar je skozi stoletja privedlo do tega, da se je ime Silvestrovo v mnogih jezikih uveljavilo kot sopomenka za praznovanje novega leta.

Zgodovina zapisane besede sega v obdobje okoli leta 5000 pr. n. št., vendar izvor najstarejših zapisov ostaja zavit v tančico skrivnosti. Strokovnjaki so v nedavni analizi osvetlili, kako so se skozi tisočletja razvijali nosilci informacij in kakšno vlogo so knjige igrale v antičnih družbah Grčije in Rima. Raziskava se osredotoča na izkušnjo obiskovalca takratnih knjigarn in na fizično obliko antičnih knjig, ki so se bistveno razlikovale od današnjih kodeksov. Analiza poudarja, da so bili antični zvitki in kasnejše oblike zapisov ključni za ohranjanje kulturne dediščine in prenos znanja. Vzpon knjižnega trga v antiki je zahteval vzpostavitev posebnih trgovskih poti in prepisovalnih delavnic, kar je omogočilo širjenje filozofskih, literarnih in znanstvenih del med izobraženo elito. Čeprav so se materiali in tehnike izdelave spremenili, osnovna želja po beleženju in deljenju informacij ostaja stalnica človeške civilizacije že več kot sedem tisočletij.