Enainosemdeset dni po uradni razglasitvi prekinitve ognja izraelske sile nadaljujejo z vojaškimi operacijami na območju Gaze in Zahodnega brega. Poročila navajajo nove letalske in kopenske napade na begunsko taborišče al-Maghazi, Beit Lahia ter južne predele Gaze, kjer so izraelske enote uničevale stanovanjske objekte in uporabljale težko oklepno mehanizacijo. Razmere ostajajo kritične tudi na Zahodnem bregu, kjer so izraelski vojaki blizu ločilnega zidu v mestu Al-Ram ustreli in ranili palestinskega delavca, ki je poskušal priti na delovno mesto v Izraelu. Posebno pozornost vzbuja dolgotrajna humanitarna kriza, povezana s tisoči otrok amputirancev, ki so v zadnjih mesecih izgubili ude zaradi načrtnega ciljanja okončin s strani izraelske vojske in pomanjkanja medicinskih sredstev za ustrezno zdravljenje. Gospodarska situacija na okupiranih ozemljih je katastrofalna, saj je od 7. oktobra 2023 delo izgubilo več kot 500.000 palestinskih delavcev. Stopnja brezposelnosti na Zahodnem bregu je presegla 50 odstotkov, kar dodatno zaostrujejo številne vojaške nadzorne točke in zapore območij, ki onemogočajo prosto gibanje prebivalstva.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v ponedeljek ostro obsodilo odločitev Izraela o priznanju samooklicane Republike Somaliland kot neodvisne in suverene države. Tiskovni predstavnik ministrstva Lin Jian je poudaril, da Peking odločno nasprotuje kakršnim koli poskusom delitve ozemlja Somalije, in dodal, da je Somaliland sestavni del te države. Kitajska se pri svojem stališču sklicuje na načela Ustanovne listine Združenih narodov, ki zagotavljajo suverenost in ozemeljsko celovitost držav članic. Peking je ob tem posvaril oblasti v Somalilandu, naj opustijo separatistična prizadevanja in sodelovanje z zunanjimi silami. Po besedah Lina Jiana so številne države v regiji prav tako izrazile močno nezadovoljstvo in obsodbo izraelske poteze. Kitajska stran je pozvala Tel Aviv h končanju vmešavanja v notranje zadeve afriških držav, Somaliland pa k realni presoji geopolitičnih razmer in prenehanju dejavnosti, ki spodkopavajo enotnost Somalije.

Jemensko uporniško gibanje Hutiji je uradno napovedalo, da bo vsakršno izraelsko prisotnost v odcepljeni regiji Somalilend obravnavalo kot legitimno vojaško tarčo. Grožnja je neposreden odziv na potezo Izraela, ki je 26. decembra 2025 kot prva država na svetu uradno priznal neodvisnost Somalilenda. Voditelj Hutijev, Abdel Malek al-Houthi, je v izjavi za javnost poudaril, da tovrstno priznanje pomeni agresijo na Somalijo in Jemen ter resno ogroža varnost v celotni regiji Rdečega morja. Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je odločitev Izraela označil za nevarno spodkopavanje suverenosti Somalije, ki bi lahko spodbudilo nove secesionistične težnje v Afriki. Medtem ko so Združene države Amerike na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN izrazile določeno mero podpore, je bila večina mednarodne skupnosti, vključno z Arabsko ligo in Afriško unijo, do izraelske poteze izrazito kritična. Geopolitične napetosti v regiji se stopnjujejo, saj bi morebitna vzpostavitev izraelskih vojaških ali obveščevalnih oporišč v Somalilendu bistveno spremenila ravnovesje moči ob strateško pomembni pomorski poti Bab al-Mandab.

Izraelski opozicijski voditelj Yair Lapid je ostro kritiziral premierja Benjamina Netanjahuja zaradi njegove odločitve o uradnem priznanju neodvisnosti Somalilanda. Lapid je premierju očital pomanjkanje jasne strategije za prihodnost območja Gaze, obenem pa je izpostavil Netanjahujev obisk pri novoizvoljenem ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu kot politično potezo brez konkretnih načrtov za stabilizacijo regije. Priznanje Somalilanda je povzročilo precejšnje razburjenje v mednarodni skupnosti, saj ga gibanje Hamas in nekatere arabske države vidijo kot del širšega načrta za prisilno razseljevanje palestinskega prebivalstva. Kljub zaostrovanju razmer v Gazi in mednarodnim tiralicam zaradi domnevnih vojnih zločinov, Netanjahu nadaljuje z diplomatskimi aktivnostmi. Med drugim je v Izrael povabil milijarderja Elona Muska, ki je povabilo sprejel, kar v javnosti sproža mešane odzive glede etičnosti takšnega sodelovanja v času trajajočega konflikta. Premier je obenem poudaril, da si Izrael prizadeva za vzpostavitev mirne meje s Sirijo, kar nakazuje na poskuse zmanjševanja napetosti na severni fronti, medtem ko se na jugu operacije nadaljujejo brez časovnega načrta za umik.

Ameriško ministrstvo za obrambo (Pentagon) je v ponedeljek uradno potrdilo, da je podjetju Boeing dodelilo pogodbo v vrednosti 8,58 milijarde ameriških dolarjev za dobavo bojnih letal F-15 Izraelu. Ta obsežna prodaja orožja vključuje sodobne zrakoplove, ki bodo znatno okrepili zmogljivosti izraelskih letalskih sil. Dogovor je rezultat predhodnih usklajevanj med nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kar kaže na dolgoročno strateško vojaško sodelovanje med državama. Sredstva bodo namenjena proizvodnji in opremljanju letal, ki so del širšega paketa vojaške pomoči Izraelu. Pentagon je sporočilo objavil po sestankih z izraelskimi predstavniki, s čimer so ZDA znova potrdile svojo zavezo k ohranjanju izraelske varnostne prednosti v regiji Bližnjega vzhoda. Izvedba posla bo potekala v več fazah, Boeing pa bo kot glavni izvajalec odgovoren za tehnično brezhibnost in pravočasno dobavo letal.

Izraelska vojska je v torek izvedla serijo napadov na različnih delih območja Gaze, s čimer je ponovno kršila določila veljavnega sporazuma o prekinitvi ognja. Po poročanju tujih medijev so bili tarča napadov kraji severno od Rafe, območje vzhodno od Kan Junisa ter taborišče Magazi v osrednjem delu enklave. Poleg zračnih napadov so izraelske sile izvajale tudi obsežne rušilne operacije v mestu Rafa, ki je trenutno pod njihovim nadzorom. Civilno prebivalstvo se ob stopnjevanju vojaških aktivnosti spopada še s katastrofalnimi humanitarnimi razmerami, ki so jih dodatno poslabšale obilne zimske padavine. Poplave so uničile še tisto malo premoženja, ki je razseljenim Palestincem ostalo v taboriščih. V enem izmed incidentov vzhodno od Deir al Balaha so izraelski vozniki z ognjem ranili palestinsko žensko, ki je bila kasneje prepeljana v bolnišnico Al Aksa. Razmere v enklavi ostajajo izjemno napete, saj se kljub mednarodnim prizadevanjem za stabilizacijo razmer vojaške operacije ne ustavijo.

Iranski uradniki so zagrozili z neposrednim odgovorom na morebitne napade ZDA ali Izraela, pri čemer so ZDA obtožili 'brezobzirnih groženj'. Rusija je izrazila zaskrbljenost nad izjavami ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnih novih vojaških ukrepov proti Iranu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v Floridi napovedal, da bo ameriški predsednik Donald Trump leta 2026 prejel najvišje izraelsko državno priznanje za mir. Odločitev predstavlja pomemben prelom z večdesetletno tradicijo, saj so to nagrado doslej podeljevali izključno izraelskim državljanom. Netanjahu je svojo odločitev utemeljil z izjemno Trumpovo podporo Izraelu v boju proti Hamasu v Gazi, ameriškega predsednika pa je označil za arhitekta mirovnega načrta za to regijo. Trump, ki je bil nad napovedjo vidno presenečen in ganjen, je namignil na možnost obiska Izraela ob podelitvi, ki naj bi se odvila na predvečer ameriškega dneva neodvisnosti. Poleg dogajanja na Bližnjem vzhodu poročila iz tujine navajajo tudi dejavnosti šamanov v Peruju, ki v svojih novoletnih prerokbah Trumpu napovedujejo bolezen, benezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru pa padec z oblasti. Hkrati beloruski predsednik Aleksander Lukašenko pod pritiski Trumpove administracije nadaljuje s pomilostitvami političnih zapornikov, s čimer želi doseči omilitev ameriških sankcij.

Iran je uradno protestiral pri Združenih narodih zaradi nedavnih izjav in groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Iranski ambasador pri ZN je obsodil te "neodgovorne grožnje" v pismu Varnostnemu svetu ZN. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost glede izjav izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o potencialnih novih vojaških napadih na Iran in pozvala k zadržanosti.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med obiskom na Floridi napovedal, da bo ameriški predsednik Donald Trump leta 2026 prejel izraelsko nagrado za mir (Israel Prize), ki velja za najvišje civilno priznanje v državi. Netanjahu je na skupni tiskovni konferenci poudaril, da Izraelci cenijo Trumpova prizadevanja pri pomoči državi in podporo v boju proti gibanju Hamas v Gazi. Ameriški predsednik se je na napoved odzval z besedami, da je nad priznanjem presenečen in ganjen. Srečanje na Floridi je bilo osredotočeno na nadaljnje faze načrta za Gazo in vprašanja regionalne varnosti, vključno z napetostmi glede libanonskega gibanja Hezbolah. Podelitev nagrade, ki je običajno namenjena izraelskim državljanom za izjemne dosežke na področju kulture ali znanosti, predstavlja pomemben simbol tesnih odnosov med Trumpovo administracijo in izraelsko vlado. Kljub humanitarni krizi v Gazi in velikemu številu žrtev med civilisti oba voditelja vztrajata pri tesnem zavezništvu.

Ameriški predsednik Donald Trump se je srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kar predstavlja ključen diplomatski dogodek v luči bližnjevzhodnih napetosti. Vzporedno s tem so ameriške obveščevalne službe (CIA) izvedle operacijo z brezpilotnim letalnikom, ki je bila usmerjena na specifične tarče, čeprav podrobnosti o lokaciji in žrtvah niso bile takoj razkrite. V ameriškem gospodarskem sektorju so napovedali nova zaprtja trgovin, kar kaže na nadaljevanje prestrukturiranja maloprodajnega trga. Poleg političnih in varnostnih vprašanj so v javnosti odmevale novice iz sveta kulture in zabave, vključno s podelitvijo nagrad v Kennedyjevem centru in dejavnostmi igralca Georgea Clooneyja. Kljub temu da so naslednje predsedniške volitve v ZDA predvidene šele za leto 2028, se v političnih krogih že pojavljajo prva ugibanja o morebitnih kandidatih, ki bi se lahko potegovali za položaj v Ovalni pisarni.

Ameriški predsednik Donald Trump bo prejel Izrael-nagrado, ki predstavlja najvišje državno priznanje judovske države, za svoje izjemne zasluge pri zagotavljanju varnosti in interesov Izraela. Odlikovanje prihaja v času, ko Trump v Združenih državah gosti izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, s katerim sta v ponedeljek razpravljala o prihodnosti vojne v Gazi in regionalni stabilnosti. Kljub podelitvi priznanja pa razmere na terenu ostajajo negotove. Trump je napovedal, da se bo druga faza premirja v Gazi začela v kratkem, vendar strokovnjaki opozarjajo na globoka razhajanja med izraelskimi in palestinskimi interesi. Trenutni pogajalski proces je po ocenah analitikov v slepi ulici, saj ključna vprašanja glede nadzora nad območjem in trajne prekinitve sovražnosti ostajajo nerešena. Trumpova administracija sicer vztraja pri optimizmu glede hitrega prehoda v naslednjo fazo sporazuma, čeprav izraelska stran še naprej poudarja potrebo po varnostnih jamstvih.

Mednarodna skupina znanstvenikov pod vodstvom izraelskega inštituta Weizmann je odkrila inovativen pristop k zdravljenju metastatskih oblik raka, ki so razvile odpornost na obstoječe terapije. Raziskovalci so v študiji, objavljeni v reviji Cancer Discovery, predstavili računalniško orodje SpotNeoMet, ki identificira specifične mutacije, odgovorne za odpornost na zdravila. Namesto da bi te mutacije predstavljale oviro, so jih znanstveniki uporabili kot tarče za imunski sistem. Te mutacije namreč povzročajo nastanek neoantigenov, drobnih beljakovinskih fragmentov, ki se pojavijo izključno na površini rakavih celic. Z uporabo precizne imunoterapije lahko imunski sistem te celice prepozna in selektivno uniči. Po besedah profesorice Yardene Samuels gre za prelomno spoznanje, saj lahko ravno tisti mehanizmi, ki tumorju omogočajo preživetje ob uporabi standardnih zdravil, postanejo njegova največja šibka točka. Nova metoda obeta prehod od t. i. butičnih imunoterapij, prilagojenih posamezniku, k širše uporabnim rešitvam, saj orodje SpotNeoMet prepoznava mutacije, ki so skupne večjemu številu bolnikov. Raziskava iz Tajvana pa je hkrati osvetlila dodatne genetske regulatorje, katerih blokada bi lahko še dodatno obnovila imunski odziv telesa na rakave tvorbe, kar odpira nove možnosti za bolnike, pri katerih so bili zaviralci imunskih kontrolnih točk doslej neučinkoviti.

Iran je Združenim narodom uradno protestiral zaradi nedavnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Iranski ambasador pri ZN Amir Saeid Iravani je v pismu Varnostnemu svetu ZN obsodil "te nespametne grožnje". Rusija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi izjav izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o morebitnih novih vojaških napadih na Iran in posvarila pred zaostrovanjem napetosti.

Izraelski parlament (kneset) je v torek dokončno potrdil zakonodajo, ki državi omogoča takojšnjo prekinitev dobave električne energije in vode uradom Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) v Jeruzalemu. Zakon je bil v drugem in tretjem branju sprejet z 59 glasovi za in sedmimi proti, veljati pa je začel takoj po razglasitvi. Philippe Lazzarini, generalni komisar agencije, je odločitev označil za škandalozno in jo opredelil kot neposreden napad na mandat, ki ga je agenciji podelila Generalna skupščina Združenih narodov. Nova zakonodaja bo neposredno vplivala na več kot 110.000 beguncev v Jeruzalemu, saj agencija tam upravlja begunski taborišči Šuafat in Kalandija, vodi kliniko Indian Corner pri Damaščanskih vratih ter številne šole. Ukrep sledi dolgotrajnim prizadevanjem Izraela za omejitev delovanja UNRWA na ozemljih pod njegovim nadzorom. Lazzarini je opozoril, da so takšna dejanja v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Izraela in dodatno poglabljajo humanitarno krizo med palestinskim prebivalstvom.

Med srečanjem Donalda Trumpa in Benjamina Netanjahuja na Floridi je Netanjahu izjavil, da Izraelci cenijo Trumpovo pomoč Izraelu in podporo v boju proti Hamasu v Gazi. Trump je po srečanju z Netanjahujem ponovil, da se mora Hamas razorožiti.

Ameriški predsednik Donald Trump je prejel prestižno Izrael-nagrado, ki velja za najvišje odlikovanje judovske države, za svoje izjemne zasluge pri zagotavljanju varnosti Izraela in judovskega naroda. Podelitev odlikovanja sovpada z zaostrenimi odnosi na Bližnjem vzhodu, saj je Trump hkrati Teheranu zagrozil s hudimi posledicami zaradi domnevnih prizadevanj za obnovo iranskega raketnega arzenala in jedrskega programa. Po informacijah izraelskih obveščevalnih služb Iran aktivno pripravlja infrastrukturo za ponovno oborožitev, kar bi lahko destabiliziralo regijo. Ameriška administracija pod Trumpovim vodstvom tesno sodeluje z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, ki je že v preteklosti lobiral za ostrejše ukrepe proti Iranu. Napetosti se stopnjujejo v luči satelitskih posnetkov, ki razkrivajo sumljive premike znotraj iranskih strateških vojaških sistemov, kar Izrael interpretira kot neposredno grožnjo. Trump je poudaril, da ZDA ne bodo dopustile nuklearnega Irana, s čimer je utrdil svojo pozicijo ključnega izraelskega zaveznika v boju proti regionalnim nasprotnikom.

Med srečanjem Trumpa in Netanjahuja v Mar-a-Lagu je Trump ponovil poziv k pomilostitvi Netanjahuja, na kar se je odzval izraelski predsednik Herzog, ki je zanikal, da bi bila pomilostitev že v postopku. Netanjahu je ob tem napovedal, da bo Trump prejel najvišje izraelsko priznanje.

Slovenija je na izrednem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov izrazila trdno podporo enotnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Somalije. Slovenski veleposlanik Samuel Žbogar je poudaril nujnost spoštovanja mednarodno priznanih meja, s čimer se je Ljubljana pridružila večini držav članic, ki nasprotujejo nedavnemu izraelskemu priznanju odcepljene pokrajine Somaliland. Izredno zasedanje je bilo sklicano kot neposreden odziv na diplomatsko potezo Izraela, ki je sprožila val kritik v mednarodni skupnosti. Slovenija je v svojem nastopu poudarila, da tovrstna enostranska dejanja spodkopavajo stabilnost v regiji Afriškega roga. Diplomatska prizadevanja so bila usmerjena v preprečevanje stopnjevanja napetosti, saj Somalija dejanje Izraela razume kot očitno kršitev svoje suverenosti in invazijo na svojo ozemeljsko celovitost. Večina mednarodnih akterjev, vključno z Evropsko unijo, ostaja enotna v stališču, da je treba spore reševati v okviru dialoga in spoštovanja listine Združenih narodov.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se srečala v letovišču Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o ključnih varnostnih vprašanjih in prihodnosti regionalne stabilnosti. Ena izmed osrednjih tem pogovorov je bila morebitna prodaja naprednih bojnih letal F-35 Turčiji, ki je članica zveze Nato. Trump je ob tem javno zagotovil Netanjahuju, da Turčija omenjenega orožja ne bo uporabila proti Izraelu, ter poudaril svoje dobre odnose s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom, ki mu je pripisal zasluge za stabilizacijo razmer v Siriji. Kljub tesnemu zavezništvu pa so se med voditeljema pojavila določena nesoglasja, predvsem glede vprašanja Zahodnega brega. Trump je priznal, da se njuna stališča glede tega območja ne ujemajo v celoti. Srečanje je potekalo v senci Trumpovih prizadevanj za končanje konfliktov v Gazi in Libanonu, pri čemer predsednik ZDA izvaja pritisk na izraelsko vlado, naj zmanjša vojaško prisotnost v regiji. Netanjahu po drugi strani od ameriške administracije pričakuje večjo podporo pri morebitnih prihodnjih operacijah proti Iranu.