Kitajska obsodila izraelsko priznanje Somalilanda in podprla ozemeljsko celovitost Somalije

Izrael je 26. decembra 2025 postal prva država na svetu, ki je uradno priznala Somaliland kot neodvisno in suvereno državo. Odločitev je v regiji sprožila ostre odzive, zlasti s strani somalijskega predsednika, ki je izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja obtožil, da poskuša konflikte z Bližnjega vzhoda prenesti na afriški rog. Somalija to dejanje razume kot neposreden poseg v svojo ozemeljsko celovitost, saj Somaliland od leta 1991 sicer deluje avtonomno, a do sedaj ni imel mednarodnega priznanja. Analitiki opozarjajo, da bi izraelsko priznanje lahko postalo "Pirova zmaga" za Somaliland, saj se je večina afriških držav odzvala z neodobravanjem. Izraelska poteza se časovno prekriva z napovedmi o trajni vojaški prisotnosti Izraela v Gazi in širitvi naselbin na Zahodnem bregu, kar dodatno zaostruje odnose z muslimanskimi državami. Diplomatska izolacija Somalije v tem primeru povečuje tveganje za nove regionalne nestabilnosti.

Izrael je 26. decembra 2025 kot prva država na svetu uradno priznal Somaliland kot neodvisno in suvereno državo. Ta poteza vlade premierja Benjamina Netanjahuja je sprožila val mednarodnih obsodb, zlasti v islamskem svetu, Afriki, na Kitajskem in v Evropski uniji. Arabska liga, ki vključuje 22 držav, je odločitev označila za napad na regionalno varnost in napovedala povračilne ukrepe proti Izraelu, vključno s pravnimi, gospodarskimi in diplomatskimi sankcijami. Zvezna vlada Somalije, katere del je Somaliland po mednarodnem pravu še vedno, je sporočila, da je priznanje brez pravne veljave in pomeni poseg v njihovo ozemeljsko celovitost. Somaliland se je od Somalije enostransko odcepil leta 1991 in od takrat deluje kot de facto neodvisna država z lastno valuto, vojsko in demokratičnim sistemom upravljanja, vendar do sedaj ni prejel mednarodnega priznanja. Izraelska odločitev je presenetila tudi administracijo novoizvoljenega ameriškega predsednika Trumpa. V Mogadišu in drugih delih Somalije so zaradi priznanja izbruhnili množični protesti, saj prebivalci in oblast vidijo to potezo kot spodkopavanje enotnosti države. Izrael svojo odločitev zagovarja s primerjavo, da so številne države priznale palestinsko državo, medtem ko Somaliland že desetletja uživa stabilnost in mir v sicer nestabilnem Rogu Afrike.

Jemensko uporniško gibanje Hutiji je uradno napovedalo, da bo vsakršno izraelsko prisotnost v odcepljeni regiji Somalilend obravnavalo kot legitimno vojaško tarčo. Grožnja je neposreden odziv na potezo Izraela, ki je 26. decembra 2025 kot prva država na svetu uradno priznal neodvisnost Somalilenda. Voditelj Hutijev, Abdel Malek al-Houthi, je v izjavi za javnost poudaril, da tovrstno priznanje pomeni agresijo na Somalijo in Jemen ter resno ogroža varnost v celotni regiji Rdečega morja. Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je odločitev Izraela označil za nevarno spodkopavanje suverenosti Somalije, ki bi lahko spodbudilo nove secesionistične težnje v Afriki. Medtem ko so Združene države Amerike na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN izrazile določeno mero podpore, je bila večina mednarodne skupnosti, vključno z Arabsko ligo in Afriško unijo, do izraelske poteze izrazito kritična. Geopolitične napetosti v regiji se stopnjujejo, saj bi morebitna vzpostavitev izraelskih vojaških ali obveščevalnih oporišč v Somalilendu bistveno spremenila ravnovesje moči ob strateško pomembni pomorski poti Bab al-Mandab.