Združene države Amerike so v začetku leta 2026 zabeležile zgodovinski mejnik, ko je javni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev, kar je znatno prej, kot so predvidevale strokovne institucije. K rasti dolga so prispevali visoki stroški obresti, ki zdaj dosegajo skoraj bilijon dolarjev letno, ter posledice obsežne proračunske porabe iz obdobja pandemije. Gospodarska slika pod upravo predsednika Donalda Trumpa ostaja mešana; kljub 4,3-odstotni rasti v tretjem četrtletju leta 2025 se država sooča z inflacijskimi pritiski, ki so se povzpeli na 2,7 odstotka, z napovedjo nadaljnje rasti na 3 odstotke v letu 2026. Trumpova politika carin, ki so se v povprečju dvignile z 2,4 na 16,8 odstotka, je povzročila precejšnja nihanja na finančnih trgih. Čeprav so ti ukrepi v letu 2025 v proračun prinesli dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati povzročili negotovost pri vlagateljih in začasne padce borznih indeksov. Medtem ko so ameriški delniški trgi v letu 2025 zabeležili 18-odstotno rast, analitiki opozarjajo na zaostajanje za svetovnim povprečjem in upadanje gospodarskega premija ZDA. Razpoloženje javnosti postaja vse bolj pesimistično, saj se pričakuje upočasnitev rasti na 1,7 odstotka v prihodnjem letu, k čemur prispevajo tudi napetosti med Belo hišo in Federal Reserve glede denarne politike.

Irski predsednik vlade Micheál Martin bo v nedeljo pričel uradni obisk na Kitajskem, kar predstavlja prvi obisk kakega irskega voditelja v tej državi po štirinajstih letih. Po napovedih kitajskega ministrstva za zunanje zadeve se bo Martin v Pekingu srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Obisk poteka v času, ko Peking intenzivno krepi dvostranske odnose s posameznimi članicami Evropske unije, kljub splošnim napetostim med Kitajsko in celotnim evropskim blokom. Srečanje velja za pomemben diplomatski korak za Irsko, ki si prizadeva za uravnoteženje gospodarskih interesov in političnih odnosov z drugo največjo svetovno ekonomijo. Glavne teme pogovorov bodo predvidoma vključevale trgovinsko sodelovanje, vprašanja podnebnih sprememb ter stabilnost mednarodnih dobavnih verig. Diplomatska prizadevanja Kitajske kažejo na strategijo neposrednega dialoga z evropskimi prestolnicami, s čimer se skuša izogniti nekaterim strožjim omejitvam, ki jih zagovarjajo institucije v Bruslju.

Združene države Amerike so v januarju 2026 dosegle nov zgodovinski mejnik, ko je državni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev. Ta porast, ki je bil predviden šele za leto 2030, je posledica obsežne zvezne porabe iz obdobja pandemije in agresivne fiskalne politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Letni stroški za obresti na dolg so se v zadnjih šestih letih skoraj potrojili in sedaj dosegajo raven bilijona dolarjev, kar predstavlja ogromno breme za zvezni proračun. Gospodarska slika pod vodstvom predsednika Trumpa ostaja protislovna. Čeprav je bila v tretjem četrtletju 2025 zabeležena 4,3-odstotna rast BDP, analitiki opozarjajo na povečano nestabilnost. Povprečne carinske stopnje so se z 2,4 % povzpele na 16,8 %, kar je najvišja raven po letu 1935. To je sicer prineslo 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, vendar je hkrati povzročilo visoko inflacijo, ki se v letu 2026 približuje 3 %. Medtem ko so borzni indeksi konec leta 2025 dosegali rekorde, je ameriški delniški trg v primerjavi s svetovnim povprečjem zaostal, vlagatelji pa se spopadajo z vse večjo negotovostjo glede prihodnje rasti.

Predsednik Trump je kolumbijskega predsednika Petra posvaril, naj bo previden. Senator Moreno je pozdravil Trumpovo odločitev o zajetju Nicolása Madura. Latinskoameriški predsedniki, ki podpirajo stališče Bele hiše, so proslavili aretacijo in izročitev Madura, medtem ko je italijanska vlada previdna glede ameriškega vojaškega posredovanja.

Norveška je leta 2025 zabeležila rekordno prodajo električnih vozil, ki je dosegla 96 % vseh novih avtomobilov. Država se hitro približuje popolni izločitvi bencinskih in dizelskih vozil iz prodaje.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je pred svojim uradnim državniškim obiskom na Kitajskem izpostavil, da zaostrovanje odnosov s Pekingom ne bi koristilo Južni Koreji. V pogovoru za kitajsko državno televizijo CCTV je poudaril, da je varnostno sodelovanje z Združenimi državami Amerike sicer neizogibna realnost Seula, vendar to ne sme voditi v konfrontacijo z drugo največjo svetovno gospodarsko silo. Lee se je zavzel za pogostejši dialog na ravni voditeljev, ki bi se po njegovem mnenju moral odvijati vsaj enkrat letno, saj bi to omogočilo iskanje vzajemno koristnih priložnosti v kompleksnem svetovnem okolju. Posebno pozornost je predsednik namenil vprašanju Tajvana, kjer je potrdil, da Južna Koreja še naprej v celoti spoštuje politiko ene Kitajske. Ta izjava prihaja v času povečanih napetosti v regiji in je ključna za stabilizacijo dvostranskih odnosov pred njegovim prihodom v Peking. Lee verjame, da bo poglobljeno gospodarsko in politično sodelovanje med državama odprlo široka vrata novim priložnostim za Južno Korejo, hkrati pa bo pomagalo pri uravnavanju varnostne dinamike v severovzhodni Aziji. Obisk, ki se začenja v nedeljo, bo prvi obisk južnokorejskega voditelja na Kitajskem po letu 2019.

Združene države Amerike so v januarju 2026 dosegle nov zgodovinski mejnik, ko je javni dolg narasel na 38,5 bilijona dolarjev. Ta znesek je bil po prvotnih projekcijah Odbora za odgovoren zvezni proračun pričakovan šele okoli leta 2030, vendar je bila rast pospešena zaradi obsežne porabe v času pandemije in kasnejših fiskalnih politik. Posebno zaskrbljujoč podatek predstavlja letni strošek obresti za servisiranje dolga, ki se približuje bilijonu dolarjev, kar je skoraj trikrat več kot leta 2020. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa kaže protislovno podobo. Čeprav je bila v tretjem četrtletju 2025 zabeležena 4,3-odstotna rast BDP, se potrošniki spopadajo z višjimi cenami in pesimizmom glede prihodnosti. Trumpova trgovinska politika, ki je povprečne carinske stopnje dvignila z 2,4 na 16,8 odstotka, je sicer v letu 2025 v proračun prinesla dodatnih 200 milijard dolarjev, vendar je hkrati povzročila visoko nestanovitnost na borznih trgih in destabilizirala odnose z mednarodnimi zavezniki. Analize kažejo na ohlajanje ameriškega gospodarstva v primerjavi s preostalim svetom. Medtem ko so svetovni borzni indeksi beležili visoko rast, je ameriški indeks MSCI USA zaostal za svetovnim povprečjem. Napovedi OECD za leto 2026 predvidevajo upočasnitev rasti na 1,7 odstotka in povišano inflacijo pri treh odstotkih, kar povečuje pritisk na administracijo, ki se je v preteklosti že spopadala z napetostmi v odnosu do centralne banke Federal Reserve.

Tesla je izgubila vodilni položaj v prodaji električnih vozil, delno zaradi upora kupcev proti desničarski politiki Elona Muska, prenehanja davčnih olajšav v ZDA in močne konkurenčnosti iz tujine. Medtem ko je BYD prehitel Teslo v prodaji, pa analitiki menijo, da niti eno podjetje ni imelo posebej uspešnega leta v primerjavi s podjetji kot je Kia.

Predsednica tajvanskega sveta za morske zadeve Kuan Bi-ling se je znašla v središču političnih kritik, potem ko je v javnost prišla novica, da je 31. decembra lani, medtem ko je Kitajska izvajala vojaške vaje v okolici otoka, priredila poslovilni banket za visoke uradnike obalne straže. Dogodek, ki se je odvil v prestižnem lokalu v mestu Kaohsiung, je sprožil številne pomisleke o primernosti ravnanja v času povečane nacionalne ogroženosti. Kuanova je pojasnila, da je bil namen srečanja zahvala dvema uradnikoma za njun prispevek k varnosti na morju, vendar pa kritiki poudarjajo, da bi morali biti ključni kadri v času kitajskih provokacij na svojih položajih. V bran ministrici je stopil njen soprog Hsu Yang-ming, nekdanji podžupan Tainana, ki je poudaril, da uradniki ne morejo popolnoma prekiniti osnovnih življenjskih funkcij, kot je prehranjevanje, kljub t. i. »novi normalnosti« kitajskih pritiskov. Hkrati so se pojavili podatki, da se je ministrica prvi dan vojaških vaj udeležila tudi sestanka o upravljanju onesnaževanja morja, kar je opozicija označila za neustrezno prednostno nalogo glede na resnost vojaške grožnje. Incident je povzročil precejšnjo politično škodo vladajoči stranki DPP na začetku novega leta.

Nekdanji župan kitajskega mesta Guangžov, Čžang Či, je bil obsojen na smrtno kazen zaradi obsežne korupcije, poneverbe sredstev in zlorabe uradnega položaja. Preiskovalci so med hišno preiskavo v njegovi rezidenci odkrili izjemno količino neprijavljenega premoženja, ki je vključevalo približno 13 ton zlatih palic, skritih v kleti. Poleg plemenitih kovin so oblasti zasegle tudi večje vsote gotovine in dokumentacijo o lastništvu številnih luksuznih nepremičnin. Kitajske oblasti so obsodbo izrekle v okviru ostrega boja proti korupciji v državnem aparatu, ki ga vodi kitajski vrh pod vodstvom predsednika Ši Džinpinga. Primer Čžanga Čija izstopa zaradi ekstremnih količin zaseženega zlata, kar ga uvršča med najodmevnejše primere finančne kriminalitete v novejši zgodovini države. Sodba odraža ničelno toleranco Pekinga do visokih uradnikov, ki izrabljajo svoje položaje za osebno bogatenje, hkrati pa služi kot opozorilo ostalim partijskim funkcionarjem.

Podpredsednik pakistanske vlade in zunanji minister Mohammad Ishaq Dar je v soboto odpotoval v Peking, kjer se bo udeležil sedmega kroga strateškega dialoga med Pakistanom in Kitajsko. Dar obiskuje Kitajsko na povabilo kitajskega zunanjega ministra Wang Yija, s katerim bosta v nedeljo, 4. januarja 2026, sopredsedovala srečanju na visoki ravni. Glavni cilj tridnevnega obiska je krepitev strateškega sodelovanja in pregled ključnih dvostranskih vprašanj med državama. Obisk predstavlja pomembno diplomatsko dejavnost na začetku leta 2026, saj je Ishaq Dar prvi tuji visoki predstavnik, ki je v tem letu obiskal Kitajsko. Srečanje sledi predhodnim prizadevanjem za stabilizacijo regije, pri čemer Kitajska ohranja vlogo ključne zaveznice Pakistana. Pogovori bodo osredotočeni na varnostna vprašanja, gospodarsko sodelovanje in regionalno stabilnost v Južni Aziji.

Ameriški predsednik Donald Trump je v telefonskem pogovoru z japonsko premierko Sanae Takaiči slednjo povabil na uradni obisk v Združene države Amerike, ki bo predvidoma potekal spomladi. Voditelja sta v 25-minutnem pogovoru potrdila voljo za krepitev sodelovanja na področjih gospodarstva in varnosti, s posebnim poudarkom na stabilnosti v indo-pacifiški regiji. Do povabila prihaja v obdobju povečanih diplomatskih napetosti med Tokiem in Pekingom, ki so se zaostrile po lanskih izjavah premierke Takaičijeve o morebitnem vojaškem posredovanju Japonske v primeru kitajskega napada na Tajvan. Trumpovo vabilo predstavlja nadaljevanje njunega tesnega sodelovanja, ki se je začelo oktobra 2025, ko sta državi podpisali strateški sporazum o oskrbi z redkimi zemeljskimi elementi, da bi zmanjšali odvisnost od Kitajske. Čeprav je Trump v preteklosti Takaičijevo svetoval k previdnosti pri provociranju Pekinga, trenutna koordinacija obiskov — vključno s Trumpovim napovedanim aprilskim potovanjem na Kitajsko — kaže na intenzivno ameriško diplomatsko posredovanje v regiji. Strani sta se dogovorili, da bodo podrobnosti spomladanskega obiska uskladile v prihodnjih tednih.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je podjetju HieFo (瀚孚光電) naložil obvezno odprodajo sredstev, pridobljenih od ameriške družbe Emcore. Odločitev temelji na 721. členu zakona o obrambni proizvodnji, pri čemer je Bela hiša kot glavni razlog navedla zaščito nacionalne varnosti Združenih držav Amerike. Podjetje HieFo, ki ga po navedbah ameriške administracije nadzoruje kitajski državljan, je s prevzemom določenih delov podjetja Emcore pridobilo dostop do napredne polprevodniške tehnologije, kar je sprožilo zaskrbljenost glede morebitnega prenosa kritičnega znanja v Kitajsko. Ukrep predstavlja nadaljevanje zaostrene politike Washingtona do kitajskih naložb v ameriški tehnološki sektor, zlasti na področju polprevodnikov in optoelektronike. Trumpova administracija je ocenila, da bi lastništvo nad temi sredstvi tujemu subjektu omogočilo ukrepanje, ki bi lahko ogrozilo varnostne interese države. S tem korakom so ZDA znova pokazale odločnost pri omejevanju dostopa Pekinga do naprednih tehnologij, ki so ključne za sodobno industrijo in vojaško opremo. Podjetje HieFo mora zdaj v določenem časovnem okviru izvesti popolno odprodajo vseh spornih sredstev in intelektualne lastnine, pridobljene v omenjeni transakciji.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v Caracasu sestal s Qiu Xiaqijem, posebnim odposlancem kitajskega predsednika Xi Jinpinga. Srečanje je bilo namenjeno potrditvi trdnega zavezništva med državama v času povečanih napetosti med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Maduro je odnos s Kitajsko označil za »strateško partnerstvo, ki je prestalo vse preizkušnje«, in poudaril pomen sodelovanja pri soočanju z zunanjimi pritiski. Po poročanju državne televizije VTV sta strani pregledali več kot 600 sporazumov o sodelovanju, ki jih državi ohranjata na različnih področjih, od energetike do gospodarstva. Obisk kitajskega odposlanca pošilja močan signal Washingtonu, saj Peking s tem dejanjem potrjuje svojo podporo Madurovemu režimu kljub gospodarskim sankcijam in vojaškim pritiskom ZDA v Karibskem morju. Maduro je po srečanju izrazil zadovoljstvo nad »popolno unijo«, ki naj bi Venezueli zagotavljala stabilnost v mednarodnem okolju.

Prvi dan leta 2026 so po svetu zaznamovale zahtevne vremenske razmere, ki so vključevale arktični mraz, obilno deževje in nevarnost poledice. V Združenih državah Amerike so meteorologi izdali opozorila zaradi dežja, ki ob stiku s tlemi zmrzuje, kar je povzročilo nevarno poledenitev cest in mostov. Razmere so se zaostrile že v zgodnjih jutranjih urah, ko je regijo zajela fronta z vlago, kar je neposredno vplivalo na prometno varnost ob novoletnih praznovanjih. Podobne razmere so zabeležili tudi v Aziji in Evropi. V Hongkongu so oblasti izdale prvo letošnje opozorilo pred mrazom, saj so temperature v urbanih središčih padle na 12 stopinj Celzija zaradi hladne fronte, ki se pomika čez obalna območja province Guangdong. Francija se medtem spopada z enim najhladnejših obdobij med božičem in novim letom v tem tisočletju. Napovedi kažejo, da bodo temperature ostale pod sezonskim povprečjem še vsaj teden dni, spremljala pa jih bosta sneg in led, kar povzroča dodatne težave v oskrbi in prometu.

Ameriško podjetje Tesla v lasti milijarderja Elona Muska je prvič v svoji zgodovini izgubilo položaj vodilnega svetovnega prodajalca električnih vozil na letni ravni. Po podatkih, ki jih je objavila agencija Bloomberg, je primat prevzel kitajski tekmec BYD Co. Čeprav je Tesla v zadnjem četrtletju leta presegla pričakovanja analitikov, to ni zadostovalo za ohranitev prvega mesta pred kitajskim velikanom, ki vztrajno krepi svoj tržni delež. Preobrat na trgu električnih avtomobilov odraža spreminjajočo se dinamiko v avtomobilski industriji, kjer kitajski proizvajalci z močno državno podporo in vertikalno integrirano proizvodnjo postajajo vse bolj dominantni. BYD je s široko paleto cenovno dostopnejših modelov uspel nagovoriti širši krog potrošnikov, medtem ko se je Tesla v zadnjem obdobju spopadala z vprašanji glede osvežitve svoje flote in cenovne politike. Ta premik pomeni pomemben mejnik v globalnem prehodu na trajnostno mobilnost, saj kitajska podjetja zdaj narekujejo tempo rasti v sektorju.

Tajvanski premier Džuo Rongtai je ostro kritiziral tajvanski parlament, ker ta ni sprejel resolucije o obsodbi kitajskih vojaških vaj v bližini otoka. Džuo je poudaril, da so kitajske vojaške aktivnosti neposredno ogrozile varnost mednarodnih plovnih in zračnih poti na enem najgosteje naseljenih pomorskih območij na svetu, kjer letno pluje več kot 100.000 ladij. Po njegovem mnenju bi morala Tajvan in njegova zakonodajna veja oblasti v interesu nacionalne varnosti in zaščite svobode plovbe podati enotno in močno protestno noto proti Peking. Kritika premierja sledi glasovanju v parlamentu, kjer je opozicija, ki jo vodi stranka Kuomintang (KMT) ob podpori stranke TPP, potrdila predlog obsodbe samega premierja Džua in generalnega sekretarja sveta za nacionalno varnost Vu Džaosieja. Džuo je izjavil, da spoštuje odločitev parlamenta glede kritike njegovega dela, vendar meni, da je nerazumljivo in nesprejemljivo, da poslanci hkrati molčijo ob kitajskih vojaških grožnjah, ki ogrožajo suverenost in varnost države. Dogajanje odraža globok politični razkol v državi, kjer opozicija stopnjuje pritisk na vlado predsednika Laja, medtem ko Peking stopnjuje vojaški pritisk na otok.

Kitajski državni mediji so objavili satelitske posnetke doma in delovnega mesta poslanca Shen Pao-yanga, kar je sprožilo ostro obsodbo tajvanskih uradnikov. Ministrstvo za digitalni razvoj je dejanje označilo za spletno nasilje in digitalno prisilo, minister za nacionalno varnost Wu Chao-hsieh pa je potezo označil za bolno in odvratno obliko čezmejne represije, ki presega sprejemljive družbene meje. Chen Chao-Tzu je dodal, da dejanje krši mednarodne konvencije o človekovih pravicah in predstavlja izziv tajvanski suverenosti.

Tajvanska policija je okrepila varnost poslanca Shena Pumu-yanga, potem ko so kitajski državni mediji objavili njegove fotografije, satelitske posnetke njegovega doma in delovnega mesta ter pozvali javnost k posredovanju informacij. Policija je napovedala stroge ukrepe proti lokalnim sodelavcem, ki so pomagali pri zbiranju in posredovanju teh informacij. Tiskovni predstavnik DPP Wu Cheng je dejanje označil za ustrahovanje v stilu mafije, sekretar Sveta za nacionalno varnost Wu Zhao-xie pa je kitajski režim označil za "bolan in ogaben". Zunanje ministrstvo je dodalo, da je Kitajska izgubila civilizacijsko dno.

Po predlogu spremembe Zakona o odnosih med Tajvanom in Kitajsko s strani poslanke Lin I-chin, ki predvideva preimenovanje zakona in črtanje omembe združitve, se je oglasil Svet za celinsko Kitajsko in poudaril, da mora imeti sprememba zakona široko družbeno podporo, saj je zakon temelji na ustavnih dopolnilih in je politično občutljiv. Opozicija (KMT) je kritizirala predlagane spremembe in jih označila za "igranje z ognjem" ter uporabo "zdravila za strah pred Kitajsko". Poslanka Xu Yuzhen je dejala, da se s spremembo ustave ni za šaliti.