Nekdanji predsednik stranke TPP, Ko Wen-je, je obiskal poslansko skupino stranke Gibanje za demokratično napredovanje (DPP) v parlamentu s prošnjo za pomoč pri sprejetju zakona o umetni oploditvi, natančneje pri delu, ki se nanaša na nadomestno materinstvo. Kljub temu je stranka TPP v objavi kasneje kritizirala predsednika Laja Ching-teja. DPP je izrazil pripravljenost slediti vladnemu predlogu zakona in upa na pomoč Ko Wen-jeja pri potrditvi proračuna in nakupu vojaške opreme. Poleg tega se v javnosti pojavljajo vprašanja o pristojnostih izvršnega sveta (vlade) glede že sprejetih zakonov v parlamentu.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru ponovil, da je "ponovna združitev" Kitajske in Tajvana neizogibna in jo označil za cilj, ki ga ni mogoče ustaviti. Poudaril je, da imata Kitajska in Tajvan neprekinljivo vez.

Wall Street je leto 2025 zaključil blizu rekordnih vrednosti, pri čemer je rast tehnoloških delnic prevladala kljub zaskrbljenosti glede Trumpovih carin. Kljub temu so ameriške delnice v sredo padle, pri čemer je Dow Jones izgubil več kot 300 točk. Samsung je v začetku leta 2026 objavil, da se osredotoča na nov čip HBM4.

Kitajsko zagonsko podjetje Shanghai Biren Technology je v petek uspešno vstopilo na hongkonško borzo, kar predstavlja prvo javno ponudbo delnic (IPO) v tem finančnem središču v letu 2026. Delnice podjetja, ki se ukvarja z načrtovanjem grafičnih procesnih enot (GPU) za umetno inteligenco, so ob začetku trgovanja poskočile na 35,70 hongkonškega dolarja, kar je znatno nad izhodiščno ceno 19,60 hongkonškega dolarja. V določenem trenutku je rast dosegla celo 119 odstotkov, s čimer se je tržna vrednost podjetja povzpela na približno 11 milijard ameriških dolarjev. Podjetje je z izdajo 284,8 milijona delnic zbralo 5,58 milijarde hongkonških dolarjev (približno 717 milijonov ameriških dolarjev). Povpraševanje je bilo izjemno, saj so mali vlagatelji ponudbo presegli za več kot 2300-krat, institucionalni vlagatelji pa za 26-krat. Biren, ki je bil ustanovljen leta 2019, razvija procesorje, ki veljajo za domačo kitajsko alternativo tehnologiji ameriškega velikana Nvidia. Uspešen vstop na borzo potrjuje trend hitre komercializacije kitajskih podjetij na področju umetne inteligence, ki uživajo močno podporo Pekinga v prizadevanjih za tehnološko neodvisnost.

Kitajske oblasti so s 1. januarjem letos odpravile tri desetletja veljavno davčno oprostitev za kontracepcijska zdravila in pripomočke, s čimer želijo zajeziti strm padec rodnosti v državi. Kondomi in kontracepcijske tablete so po novem obdavčeni s 13-odstotnim davkom na dodano vrednost, kar predstavlja standardno stopnjo za večino potrošniškega blaga v državi. Ta ukrep velja za najnovejši poskus Pekinga, da bi spodbudil prebivalstvo k ustvarjanju večjih družin, saj se država spopada z resno demografsko krizo. Analitiki ocenjujejo, da ukinitev davčnih olajšav odraža naraščajočo zaskrbljenost komunistične partije nad krčenjem delovne sile in staranjem prebivalstva. Čeprav je bila kitajska javnost dolga leta podvržena strogi politiki enega otroka, se zdajšnja prizadevanja osredotočajo na finančne in administrativne spodbude za povečanje števila rojstev. Odločitev o obdavčitvi kontracepcije pa je med delom javnosti in strokovnjakov že sprožila razprave o pravici do izbire in dejanski učinkovitosti takšnih ekonomskih pritiskov na demografsko sliko.

Po tem, ko je bila Guan Biling, predsednica Sveta za morske zadeve, kritizirana zaradi večerje s častniki obalne straže med kitajsko vojaško operacijo 'Pravična misija-2025', se je opravičila in prevzela odgovornost. Opozicijska stranka Kuomintang (KMT) je zahtevala, da prevzame politično odgovornost. Medtem ko jo je zeleni tabor branil, je poslanec Zhong Jia-bin dejal, da je to dejanje kognitivnega vojskovanja.

Podpredsednik poslanske skupine CDU/CSU v nemškem bundestagu Johann Wadephul se je zavzel za celovito reformo Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN). Po njegovem mnenju je najmočnejši organ svetovne organizacije že leta ohromljen zaradi nenehnih blokad in konfrontacij med stalnimi članicami, predvsem med Združenimi državami Amerike na eni strani ter Rusijo in Kitajsko na drugi. Wadephul poudarja, da trenutna struktura ne odraža več realnosti sodobnega sveta, kar onemogoča učinkovito reševanje globalnih kriz in vzdrževanje mednarodnega miru. Nemčija namerava junija ponovno vložiti kandidaturo za dvoletni mandat nestalne članice v Varnostnem svetu, s čimer želi okrepiti svojo vlogo pri prizadevanjih za posodobitev delovanja tega organa. Nemški diplomati in politiki že dlje časa opozarjajo, da brez strukturnih sprememb, ki bi vključevale pravico do veta in razširitev kroga stalnih članic, Združeni narodi tvegajo izgubo svoje legitimnosti in operativne moči na svetovnem prizorišču.

Kanada se je odzvala na kitajske vojaške vaje v Tajvanski ožini in izrazila zaskrbljenost zaradi povečanja napetosti v vzhodni Aziji.

Združene države Amerike so Kitajsko pozvale k zadržanosti in prekinitvi dejanj, ki po nepotrebnem stopnjujejo napetosti v regiji. Odziv Washingtona sledi obsežnim kitajskim vojaškim manevrom v okolici Tajvana, ki jih ameriška administracija označuje za nepotreben pritisk na otok. Po navedbah ameriških uradnikov kitajske vojaške aktivnosti zmanjšujejo regionalno stabilnost in ogrožajo varnost plovnih poti. Napetosti so se dodatno zaostrile po novoletnem nagovoru tajvanskega predsednika Laia Ching-teja, ki je napovedal okrepitev obrambnih zmogljivosti države. Kitajska na tovrstne izjave in tesnejše sodelovanje med Tajpejem in Washingtonom redno odgovarja z demonstracijo vojaške sile, kar sproža zaskrbljenost tudi med drugimi zavezniki v regiji, vključno z Japonsko in Avstralijo. Washington poudarja, da morajo biti vsa nesoglasja rešena po mirni poti in brez uporabe ustrahovanja.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung bo od 4. do 7. januarja obiskal Kitajsko, kjer se bo 5. januarja srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Pogovarjala naj bi se o vprašanjih, povezanih z blaginjo ljudi in miru. Kitajska naj bi zahtevala, da Južna Koreja jasno nasprotuje neodvisnosti Tajvana, vendar naj bi to za Seul predstavljalo težavo. Po poročilih korejskih medijev se v Južni Koreji povečuje zanimanje za učenje od Kitajske, predvsem na področju umetne inteligence in robotike. Skupina več kot desetih korejskih podjetij je že obiskala Šanghaj in Hangzhou. Obiskala ga bo tudi velika delegacija korejskih podjetij, vključno s Samsung, LG, SK in Hyundai.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je v svoji novoletni poslanici izpostavil "nepremogljivo zavezništvo" z Rusko federacijo in pohvalil pripadnike severnokorejskih oboroženih sil, ki se borijo v Ukrajini. Kim je vojake, ki delujejo na tujem ozemlju, označil za ponos naroda in jim ukazal, naj ostanejo pogumni, saj za njimi trdno stojita Pjongjang in Moskva. Po navedbah državnih medijev in zahodnih obveščevalnih služb je Severna Koreja v podporo ruski invaziji na Ukrajino poslala več tisoč vojakov. Analitiki poudarjajo, da Kimov poudarek na sodelovanju z Rusijo nakazuje namero Pjongjanga po nadaljnji poglobitvi vojaškega sodelovanja v letu 2026. Zanimivo je, da so severnokorejski mediji v poročanju o novoletnih voščilih tujih voditeljev vidno izpostavili sporočilo Vladimirja Putina, medtem ko so voščilo kitajskega predsednika Xi Jinpinga omenili le bežno, ne da bi neposredno navedli njegovo ime. Decembra je Kim Jong-un prvič javno potrdil prisotnost svojih enot v ruski regiji Kursk, kjer naj bi vojaki izvajali operacije razminiranja, pri čemer je priznal tudi prve smrtne žrtve.

Severno poloblo je ob prehodu v novo leto zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je prinesel ekstremno nizke temperature, močan veter in obilno sneženje v številnih državah. V Združenih državah Amerike se prebivalci na severovzhodu države in v regiji Velikih jezer spopadajo z zameti, ki so ponekod nanesli do 20 centimetrov snega, medtem ko se v nekaterih zveznih državah vetrovni hlad spušča do 30 stopinj pod ničlo. Podobne razmere vladajo tudi v Veliki Britaniji in Kanadi, kjer so meteorologi izdali številna opozorila pred snežnim neurjem in nevarnostjo poledice. Ekstremno vreme ni prizaneslo niti južnim delom Evrope in Azije. Grčija se pripravlja na drastičen padec temperatur za do 10 stopinj Celzija, pri čemer sneženje napovedujejo celo za nižinske predele okoli Aten. V Hong Kongu so zaradi hladne fronte, ki se pomika čez obalna območja kitajske province Guangdong, izdali prvo letošnje opozorilo pred mrazom. Kljub hladnemu valu meteorologi za prihodnji teden v nekaterih regijah, predvsem v osrednjem delu ZDA, že napovedujejo postopno otoplitev in vrnitev temperatur nad ledišče.

Predsednik Donald Trump je za eno leto, do leta 2027, prestavil zvišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in toaletne omarice, pri čemer se je skliceval na pogovore o trgovini. Prav tako je preživel dopoldne na Floridi, kjer je izbiral vzorce marmorja za novo plesno dvorano v Beli hiši.

Ameriški predsednik Donald Trump se je znašel v središču javnih polemik zaradi poročil o njegovem podcenjujočem odnosu do ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in neutemeljenih trditev o uspešnosti ameriškega gospodarstva. Po poročanju New York Timesa je Trump svojega posebnega odposlanca za Ukrajino, Keitha Kellogga, označil za »idiota«, ker je slednji javno podprl Zelenskega in njegovo vodenje države v času ruske agresije primerjal z zgodovinskim bojem Abrahama Lincolna. Kellogg naj bi Trumpu v Ovalni pisarni neposredno nasprotoval glede moči Rusije, ob tem pa je že napovedal svoj odhod iz administracije v začetku leta 2026. Na gospodarskem področju Trump še naprej vztraja pri trditvah, da so njegove carinske politike v ZDA privabile rekordne investicije, ki naj bi presegale kitajske za več tisoč milijard dolarjev, čeprav za te navedbe ni predložil dokazov. Kritiki in ekonomski analitiki, med njimi tudi Nobelov nagrajenec Paul Krugman, opozarjajo na neskladje med predsednikovo retoriko in dejanskimi podatki. Indeks MSCI USA je v letu 2025 zabeležil 16,3-odstotno rast, kar je sicer nadpovprečno, vendar analitiki poudarjajo, da trg ni dosegel tiste stopnje »najbolj vročega gospodarstva na svetu«, ki jo oglašuje Trump. Poleg tega se predsednik sooča z očitki, da si neupravičeno lasti zasluge za nizko brezposelnost, ki je bila rekordna že v času mandata Joeja Bidna.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v četrtek Peking pozvalo k zadržanosti in prekinitvi vojaškega pritiska na Tajvan. Po navedbah Washingtona kitajske vojaške dejavnosti v regiji po nepotrebnem stopnjujejo napetosti in ogrožajo regionalno stabilnost. Ameriška administracija je poudarila, da tovrstni manevri ne prispevajo k mirnemu reševanju sporov, temveč povečujejo tveganje za morebitne incidente. Najnovejše opozorilo prihaja po tem, ko je Kitajska v zadnjem obdobju znatno okrepila svojo vojaško prisotnost v okolici otoka, vključno z letalskimi in pomorskimi operacijami. Washington je kitajsko stran pozval, naj namesto demonstracije sile izbere pot dialoga. Odnosi med velesilama ostajajo zaostreni, saj Peking Tajvan obravnava kot del svojega ozemlja, medtem ko ZDA ohranjajo politiko podpore tajvanski samoobrambi in nasprotujejo vsakršnim enostranskim spremembam statusa quo s silo.

Vstop v leto 2026 so po vsem svetu zaznamovale ekstremne zimske razmere, ki so jih povzročili vdori polarnega zraka in obsežna snežna neurja. V Združenih državah Amerike se prebivalci spopadajo z nevarno nizkimi temperaturami, ki dosegajo tudi do -30 stopinj Celzija, medtem ko je močno sneženje v severovzhodnih zveznih državah in na območju Velikih jezer povzročilo kaos v prometu. V nekaterih delih ZDA so izmerili do 50 centimetrov novega snega, močni sunki vetra pa povzročajo snežne zamete in zmanjšujejo vidljivost. Podobne razmere vladajo tudi v Evropi, kjer je Velika Britanija izdala rumena opozorila zaradi snega in poledice, temperature pa so se spustile krepko pod ničlo. Tudi v Sredozemlju so zabeležili nenavadno hladen val; v Grčiji se prebivalci soočajo s sneženjem v nižjih predelih, vključno z okolico Aten in Soluna. Meteorologi napovedujejo, da se bo polarni mraz v prvem tednu januarja še stopnjeval, preden bo konec tedna sledila postopna otoplitev v nekaterih regijah. Pristojne službe opozarjajo na nevarnost ozeblin in pozivajo k previdnosti na cestah.

V Hongkongu in Združenih državah Amerike so v prvih minutah leta 2026 pozdravili prve novorojenčke. V Hongkongu se je natanko ob polnoči v medicinskem centru kitajske univerze rodil deček, ki tehta 3,2 kilograma in je prvi otrok svojih staršev. V prvi uri novega leta je v tamkajšnjih javnih in zasebnih bolnišnicah skupno na svet prijokalo šest dojenčkov, tri deklice in trije dečki. Med zgodnejšimi porodi sta bila še deklica, rojena dve minuti čez polnoč v bolnišnici United Christian, in deček, ki se je štiri minute pozneje rodil v bolnišnici Kwong Wah. Istočasno so o prvih porodih poročali tudi iz ameriškega Ohia, kjer so v Cincinnatiju prvo rojstvo zabeležili le minuto po polnoči. Deček z imenom Balance se je rodil v zdravstveni mreži The Christ Hospital. Starši v Hongkongu, med njimi gospa Wu, ki je rodila svojega tretjega otroka, so izrazili neizmerno srečo po zahtevnih nosečnostih in novorojenčkom zaželeli predvsem zdravja ter družinske povezanosti v prihajajočem letu.

Tajvanski predsednik Laj Čing-te je v luči kitajskih vojaških manevrov v neposredni bližini otoka napovedal odločno obrambo suverenosti države. Laj je poudaril, da Kitajska s svojimi »ekspanzionističnimi ambicijami« ogroža regionalno stabilnost, zaradi česar se je Tajvan primoran odzvati s krepitvijo obrambnih zmogljivosti in povečanjem proračuna za vojaško opremo. Izjave predsednika so sledile neposredno po tem, ko je Peking zaključil obsežne vaje z bojno uporabo orožja, ki so simulirale blokado otoka. Predsednik je v svojem nagovoru izpostavil, da nedavne dejavnosti kitajske vojske jasno kažejo na potrebo po hitrejši modernizaciji tajvanske vojske. Po njegovih besedah Tajvan ne bo klonil pod pritiski, temveč bo nadaljeval s politiko odvračanja in sodelovanja z mednarodnimi partnerji. Razmere v Tajvanski ožini ostajajo napete, saj Peking otok še vedno obravnava kot del svojega ozemlja in ne izključuje uporabe sile za dosego ponovne združitve, medtem ko Tajpej vztraja pri svoji neodvisni demokratični ureditvi.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v svojem novoletnem nagovoru pozval domače politične stranke k preseganju blokad v parlamentu in h koheziji pri soočanju z zunanjimi pritiski. Poudaril je, da si bo prizadeval za varno in odporno državo, hkrati pa je izrazil pripravljenost na poročanje v zakonodajnem telesu pod pogojem spoštovanja ustave. Lai se je odzval tudi na grožnje s postopkom ustavne obtožbe, ki so jih sprožile opozicijske stranke Kuomintang in ljudska stranka, pri čemer je poudaril svojo osebno integriteto in vprašal po zakonitosti takšnih namer. Odziv Pekinga na predsednikove besede je bil oster; kitajski urad za zadeve Tajvana je Laia označil za sejalca razdora in »spodbujevalca vojne«, ki naj bi s svojo retoriko o neodvisnosti stopnjeval napetosti v ožini. Medtem ko tajvanski Svet za kopenske zadeve vztraja pri dejstvu 115-letnega obstoja Republike Kitajske, analitiki opozarjajo, da zgolj enostranski pozivi brez dejanskega dialoga s Pekingom ne bodo prinesli stabilizacije odnosov. Notranjepolitični spor v Tajvanu se medtem poglablja zaradi blokade državnega proračuna in vojaških izdatkov, kar dodatno hromi delovanje vlade.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je po obsežnih kitajskih vojaških manevrih v okolici Tajvana uradno pozvalo Peking k zadržanosti in prekinitvi vojaškega pritiska. Ameriška diplomacija je kitajske dejavnosti označila za vir nepotrebnih napetosti ter poudarila nujnost konstruktivnega dialoga namesto stopnjevanja groženj. Odziv Washingtona sledi novoletnemu nagovoru kitajskega predsednika Xi Jinpinga, v katerem je ta ponovno omenil možnost združitve s Tajvanom. Kitajska stran je ameriške kritike ostro zavrnila, medtem ko se je novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump na dogajanje odzval zadržano. Peking vztraja, da so vojaške aktivnosti v okolici otoka notranja zadeva Kitajske in odgovor na domnevne provokacije separatističnih sil v Tajpeju. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj Washington opozarja na destabilizacijski vpliv simulacij blokade otoka, ki so jih kitajske sile izvajale v dneh pred ameriškim pozivom.