Hongkonški pop zvezdnik Leo Ku je na novoletni dan presenetil javnost z novico, da sta se z 57-letno soprogo Lorraine Chan razveselila rojstva drugega sina. Novopečeni oče, ki šteje 53 let, je novico delil preko družbenih omrežij, kjer je objavil fotografijo dojenčkove roke in izrazil globoko hvaležnost za nov družinski naraščaj ob začetku leta 2025. Par, ki ima že prvorojenca po imenu Kuson, je s tem dogodkom znova pritegnil pozornost javnosti zaradi izjemno visoke starosti matere ob porodu. Lorraine Chan je prvega otroka povila pri 52 letih, v drugo pa je rodila pri 57 letih, kar v medijskem prostoru velja za medicinski fenomen in redek primer v svetu zabavne industrije. Ku je v svojem zapisu poudaril, da sta si s soprogo močno želela, da bi Kuson dobil brata, s katerim bosta v prihodnosti povezana. Novica je v Hongkongu sprožila val čestitk oboževalcev in kolegov iz sveta glasbe, hkrati pa je spodbudila razprave o izzivih in možnostih poznega starševstva v sodobni družbi. Družina je leto 2025 pričakala kot štiričlanska, s čimer sta zakonca izpolnila dolgoletno željo po širitvi družine.

Ameriški državni dolg je v začetku leta 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev. Nemško gospodarstvo je doživelo hud udarec v letu 2025, vlada Friedricha Merza pa je sprejela drastične ukrepe. V Pakistanu so uvedli stroge varčevalne ukrepe pod nadzorom IMF, ki so močno obremenili prebivalstvo. Združenje FAIFA je pozvalo k razveljavitvi visokih davkov na tobačne izdelke. V Veliki Britaniji pa se je finančni položaj najrevnejših gospodinjstev še poslabšal, odkar je Keir Starmer postal premier.

Tajvansko politično prizorišče je ob začetku leta 2026 zaznamoval poglobljen konflikt med predsednikom Lai Ching-tejem in opozicijo, ki jo vodi stranka Kuomintang (KMT). Predsednik Lai je v novoletnem nagovoru postopek ustavne obtožbe, ki so ga zoper njega sprožili opozicijski poslanci, označil za izgubo časa in parlament pozval, naj se raje posveti konstruktivnemu delu. Odnosi med vejami oblasti so se dodatno zaostrili zaradi vprašanj proračuna in zakonodajnih sprememb, ki jih vlada zavrača ali izpodbija pred ustavnim sodiščem. Opozicijska stranka KMT je v uradnem odzivu ostro zavrnila predsednikove očitke in poudarila, da je ustavna obtožba priložnost za vlado, da prevzame odgovornost za svoja dejanja, ki jih opozicija opisuje kot protiustavna. Stranka je predsednika pozvala, naj nastopi v zakonodajnem juhanu in poda poročilo o stanju v državi ter odgovori na vprašanja poslancev. Spor med taboroma se odraža tudi v blokadi proračunskih sredstev za obrambo in nestrinjanju glede pokojninske reforme, kar hromi politično stabilnost države.

Avtomobilski sektor se pripravlja na leto 2026, ki bo prineslo pomembne premike v zakonodaji, obdavčitvi in tehnološkem razvoju. V Združenem kraljestvu so strokovnjaki pozvali vlado k jasni opredelitvi glede prepovedi prodaje novih bencinskih in dizelskih vozil do leta 2030, potem ko je Evropska unija omilila svoja stališča za leto 2035. EU bo namreč dovolila uporabo motorjev z notranjim zgorevanjem tudi po tem datumu, če bodo ti uporabljali e-goriva ali biogoriva, kar povzroča negotovost pri britanskih potrošnikih in proizvajalcih. Hkrati se v letu 2026 napovedujejo obsežne spremembe na področju dajatev. V Združenem kraljestvu bodo s 1. aprilom 2026 povišali trošarine na vozila (VED) v skladu z indeksom maloprodajnih cen, kar bo vplivalo na milijone lastnikov avtomobilov, kombijev in motornih koles. Posebne spremembe čakajo lastnike električnih vozil, ki bodo po novem plačevali tri penije na miljo, v Londonu pa se bo januarja 2026 zvišala pristojbina za vstop v središče mesta z 15 na 18 funtov, pri čemer električna vozila ne bodo več povsem oproščena plačila. Na trgu vozil se obetajo številne novosti, saj proizvajalci, kot sta Mercedes-Benz in Kia, napovedujejo nove modele SUV in limuzin z naprednimi digitalnimi vmesniki. Kitajski tehnološki velikan Xiaomi načrtuje razširitev svoje ponudbe z modeli EREV (električna vozila s podaljšanim dosegom), ki vključujejo majhen bencinski motor kot generator, s čimer želijo nasloviti strah uporabnikov pred prazno baterijo na daljših poteh.

Svetovno gospodarstvo se je v letu 2026 znašlo na prelomnici, saj se po obdobju visoke inflacije in geopolitičnih napetosti obeti izboljšujejo, vendar ostajajo krhki. Kljub temu da so osrednje banke začele zniževati obrestne mere, kar prinaša olajšanje po dolgotrajnem inflacijskem šoku, stroški izposojanja denarja ostajajo bistveno višji kot v obdobju pred pandemijo. Gospodarska rast se na svetovni ravni upočasnjuje, k čemur prispevajo trgovinski spori, visoka zadolženost držav in negotovost glede trajnosti rasti, ki jo poganja umetna inteligenca. Posebno zahtevne so razmere v državah v razvoju, kjer je stabilizacija, pogosto dosežena s pomočjo programov Mednarodnega denarnega sklada (IMF), razkrila svoje omejitve. Pakistan se na primer spopada s potrebo po vsaj šestodstotni gospodarski rasti za zagotavljanje delovnih mest milijonom novih iskalcev zaposlitve, medtem ko nizka rast povečuje tveganje za družbeno nestabilnost. Globalno gledano so se tveganja iz preteklega leta, kot so trgovinske vojne Donalda Trumpa in konflikti v Ukrajini ter na Bližnjem vzhodu, v letu 2025 izkazala za obvladljiva, vendar v letu 2026 ostajajo ključni dejavnik tveganja, ki bi lahko ponovno zavrl gospodarsko dejavnost.

BYD je v letu 2025 prehitel Teslo in postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil, saj je dobavil 4,6 milijona vozil. Analitiki predvidevajo, da bo BYD vodilni položaj ohranil tudi v letu 2026, ker se kupci odločajo za cenejše modele.

Republikanska stranka se na začetku leta 2026 spopada z globoko notranjo krizo in upadom javne podpore, kar resno ogroža njeno večino v predstavniškem domu pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Politični analitiki in nekdanji visoki uradniki, med njimi bivši guverner Ohia John Kasich, opozarjajo, da bi stranka lahko utrpela zgodovinski poraz. Glavni razlogi za pesimizem so naraščajoči življenjski stroški, neizpolnjene obljube o znižanju cen energije ter vztrajne polemike glede povezav predsednika Donalda Trumpa z zadevo Epstein. Dodatne napetosti povzročajo neuspehi na področju zunanje politike, kjer obljubljeni mirovni sporazumi v Ukrajini in Gazi ostajajo nedosegljivi, ter Trumpovi kontroverzni izvršni ukrepi, kot je veto na zakonodajo indijanskega plemena Miccosukee zaradi nasprotovanja njegovemu projektu detencijskega centra. Znotraj stranke se krepijo razkoli; kongresnik Thomas Massie celo preverja podporo za ustavno obtožbo proti državni tožilki Pam Bondi zaradi njenega ravnanja z dokumenti o Epsteinu. Novembrske lokalne volitve v Virginiji in New Jerseyju so že nakazale preobrat v razpoloženju volivcev, ki se vse bolj osredotočajo na vprašanja cenovne dostopnosti in zdravstvenega varstva.

Globalni proizvajalci elektronike in analitiki so napovedali, da se bodo cene pametnih telefonov, osebnih računalnikov in druge potrošniške elektronike v letu 2026 zvišale za 5 do 20 odstotkov. Glavni razlog za napovedano rast cen je izjemen razcvet umetne inteligence, ki je povzročil pomanjkanje pomnilniških čipov in drastičen dvig njihovih nabavnih stroškov. Podjetja, kot so Dell, Lenovo in Samsung, opozarjajo, da so stroški komponent začeli naraščati s hitrostjo, ki ji v preteklosti še niso bili priča, kar bodo morali neizogibno prenesti na končne potrošnike. Težavo povzroča predvsem širitev podatkovnih centrov za umetno inteligenco, ki porabijo ogromne količine pomnilnika z visoko pasovno širino. Zaradi tega so vodilni proizvajalci čipov, kot sta Samsung Electronics in SK Hynix, ki obvladujeta več kot 70 odstotkov svetovnega trga pomnilnikov DRAM, svojo proizvodnjo preusmerili v napredne čipe za strežnike. To je povzročilo pomanjkanje cenejših komponent za izdelke široke porabe. Samsung je za nekatere pomnilniške čipe cene zvišal že za 60 odstotkov, naročila za leto 2026 pa po navedbah proizvajalcev že presegajo njihove trenutne proizvodne zmogljivosti.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v novoletnem govoru obljubil, da bo branil suverenost otoka, potem ko je Kitajska izvedla vojaške vaje blizu Tajvana. Poudaril je, da mednarodna skupnost pozorno spremlja odločnost Tajvancev, da se branijo. Obljubo je podal le nekaj dni po koncu kitajskih vojaških vaj "Justice Mission 2025".

Japonska, Litva, Avstralija in Nova Zelandija so se v sredo pridružile številnim državam, ki so izrazile globoko zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških manevrov s pravim strelivom v bližini Tajvana. Japonska vlada je uradno prenesla svoje pomisleke Pekingu in opozorila, da tovrstne dejavnosti neposredno stopnjujejo napetosti v Tajvanski ožini. Podobne pozive k zadržanosti in deeskalaciji so podale tudi Litva, Avstralija in Nova Zelandija, ki so izpostavile pomen ohranjanja stabilnosti v regiji. Kitajska ljudska osvobodilna vojska je pred tem izvedla obsežne dvodnevne vaje, ki so vključevale simulacijo blokade otoka in izstreljevanje raket. Manevri so sledili ponovljenim izjavam kitajskega predsednika Xija Jinpinga o neizogibni priključitvi Tajvana. Mednarodna skupnost se je na te dogodke odzvala s poudarjanjem nujnosti mirnega reševanja sporov, medtem ko je tajvanski predsednik Lai Ching-te obljubil odločno obrambo suverenosti otoka.

Prehod iz leta 2025 v leto 2026 je na severni polobli minil v znamenju izrazitih zimskih razmer, ki so povzročile težave v prometu in ohladitve v več regijah. V Združenih državah Amerike so se zvezne države, kot so Indiana, Minnesota in Alabama, spopadale z nizkimi temperaturami, sneženjem in nevarno poledico, ki je nastala zaradi zmrzujočega dežja. V nekaterih predelih so meteorologi izdali opozorila pred ekstremnim mrazom, kjer so se občutki temperatur zaradi vetra spustili pod -30 stopinj Celzija. Podobno zimsko dogajanje je zajelo tudi druge dele sveta. Grčijo je obiskal t. i. polarni vdor, ki je prinesel sneg tudi v nižje ležeče predele blizu Aten in povzročil padec temperatur za do 10 stopinj. Tudi v Aziji so zabeležili prva resnejša zimska opozorila; v Hong Kongu so zaradi močne hladne fronte, ki se pomika čez Guangdong, izdali prvo opozorilo pred mrazom v sezoni, saj so se temperature v urbanih središčih spustile na 12 stopinj Celzija. Kljub hladnemu vstopu v novo leto napovedi za prihodnje dni kažejo na postopno otoplitev v večjem delu prizadetih območij.

Predsednica kitajske nacionalistične stranke (KMT) Cheng Li-wen se je udeležila slovesnosti ob velikem festivalu skupnega čaščenja prednikov kitajskega naroda v okrožju Taoyuan. V svojem nagovoru je poudarila nujnost skupnega prizadevanja za mir v Tajvanski ožini ter izpostavila, da sta sprava in sodelovanje ključna temelja za prihodnost vseh pripadnikov kitajskega naroda po svetu. Chengova je izrazila hvaležnost prednikom za trud, ki je omogočil demokracijo, svobodo in blaginjo na otokih Tajvan, Penghu, Kinmen in Matsu. Političarka je med obredom, ki je sledil starodavnim običajem, poudarila, da si želi prihodnosti, v kateri se potomci kitajskega naroda ne bi več spopadali med seboj. Njen nastop prihaja v času povečanih napetosti in političnih prerivanj na otoku, kjer se KMT tradicionalno zavzema za dialog s Pekingom, medtem ko se vladajoča stranka sooča s pritiski zaradi vprašanj neodvisnosti in varnosti. Chengova je ob koncu govora izpostavila, da bi morali mir in stabilnost v regiji služiti kot prispevek celotnemu človeštvu.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je 1. januarja 2026 v predsedniški palači v Tajpeju nagovoril državljane in se udeležil tradicionalnega dviga zastave, kjer sta bila prisotna tudi predsednik vlade Cho Jung-tai in predsednik parlamenta Han Kuo-yu. Predsednik Lai in podpredsednica Hsiao Bi-khim sta ob dnevu odprtih vrat osebno delila omejene izdaje novoletnih daril ter obiskovalcem zaželela mirno leto. Dogodek je minil v znamenju pozivov k preseganju političnih razkolov, kar je simbolizirala tudi prisotnost opozicijskih politikov, kot je Cheng Li-wun. Premier Cho Jung-tai je ob robu slovesnosti izpostavil ključne vladne prioritete za leto 2026, vključno s proračunom za nacionalno obrambo in vprašanji reforme pokojnin, ki so trenutno predmet ustavne presoje. Poudaril je, da bo vlada spoštovala odločitve ustavnega sodišča glede zakona o pokojninah za vojaško in policijsko osebje. Slovesnost se odvija v času povečanih regionalnih napetosti, ki so se stopnjevale v preteklem letu, zato so bili poudarki na notranji koheziji in gospodarski odpornosti ključni elementi letošnjega novoletnega sporočila.

V tajvanskih okrožjih Džjahji in Džanghua se krepijo politične aktivnosti pred prihajajočimi lokalnimi volitvami leta 2026. Vladajoča Demokratična progresivna stranka (DPP) se je znašla v središču polemik v okrožju Džjahji, kjer je poslanec Huang Rongli v svojem volilnem gradivu trdil, da ga je predsednik države Lai Ching-te osebno pozval k pripravi na kandidaturo za guvernerja. Centrala stranke DPP je te navedbe uradno zanikala, kar je sprožilo vprašanja o notranji disciplini in procesih nominacije. Hkrati se v okrožju Džanghua zaostruje konkurenca med DPP in opozicijsko stranko Kuomintang (KMT). Poslanka Chen Su-yue bo kot kandidatka DPP izzvala predstavnico KMT Xie Yi-fong v boju za guvernerski položaj, kar že povzroča premike na lokalni politični šahovnici. Ta kandidatura bo neposredno vplivala na prihodnje nadomestne volitve za člane zakonodajnega dvorca in na župansko tekmo v mestu Yuanlin, kjer so kandidati KMT že potrdili svojo udeležbo. Politični analitiki opozarjajo, da bodo ti lokalni spopadi ključni za določitev ravnovesja moči pred naslednjimi nacionalnimi preizkušnjami.

Oblasti v Hongkongu so v četrtek uveljavile strožje protikadilske ukrepe, ki vključujejo prepoved kajenja v vrstah za javni prevoz in v bližini vhodov v številne javne ustanove. Po novih pravilih se kajenje prepoveduje v tri metrskem pasu okoli vhodov v bolnišnice, vladne klinike, šole in domove za starejše občane. Globe za kršitelje so se podvojile in zdaj znašajo 3.000 hongkonških dolarjev (približno 350 evrov). Vodja urada za nadzor nad tobakom in alkoholom, Manny Lam, je napovedal poostren nadzor brez predhodnih opozoril, pri čemer bo v prvih dveh tednih na terenu dnevno prisotnih do 20 inšpektorjev. Prvi dan izvajanja ukrepov so poročevalci na terenu sicer še vedno opazili posameznike, ki so kadili na postajališčih, vendar so oblasti poudarile, da je cilj okrepljenih inšpekcij predvsem dvig osveščenosti javnosti in turistov. Inšpektorji se bodo osredotočali na območja z gostim pešprometom in turistične točke, kot je Tsim Sha Tsui. Kljub temu da nekatere obiskovalce nova pravila presenečajo, uradniki zagotavljajo, da bo prilagoditev za kadilce enostavna, saj razdalja treh metrov ustreza približno šestim do sedmim korakom odrasle osebe. Sodelovanje pri obveščanju so obljubili tudi v turističnem in hotelskem sektorju.

Politično prizorišče v Združenih državah Amerike ob koncu leta 2025 zaznamujejo naraščajoče napetosti znotraj Republikanske stranke, saj priljubljenost predsednika Donalda Trumpa strmo pada. Glavni razlogi za nezadovoljstvo volivcev so visoki življenjski stroški, sporni zunanjepolitični premiki in ponovno odpiranje vprašanj o Trumpovih povezavah z Jeffreyjem Epsteinom. Zaradi teh dejavnikov so republikanci v letu 2025 utrpeli pomembne poraze na guvernerskih volitvah v Virginiji in New Jerseyju, kar analitiki označujejo za napoved morebitnega »modrega vala« demokratov na vmesnih volitvah leta 2026. Znotraj stranke se krepijo trenja; republikanski poslanec Thomas Massie preučuje možnost ustavne obtožbe proti državni tožilki Pam Bondi zaradi njenega ravnanja v primeru Epsteinovih datotek. Hkrati se pojavljajo ugibanja o Trumpovem nasledniku, pri čemer podpredsednik JD Vance ne uživa polne podpore strankarske baze. Trump se na upadanje podpore odziva z ostrimi napadi na kritike, med katerimi sta se znašla tudi igralec George Clooney in domorodna plemena, obenem pa uporablja predsedniški veto za kaznovanje političnih nasprotnikov. Kritiki opozarjajo, da Trumpova politika »MAGA na zadnjem mestu« zanemarja delavski razred, ki mu je obljubil izboljšanje gospodarskega položaja.

Ameriški predsednik Donald Trump je sredi decembra 2025 napovedal, da bo zvišanje carin na uvoz pohištva in omaric odložil za eno leto. Ta odločitev prihaja v času, ko Republikanski nacionalni odbor (RNC) pripravlja pregled dosežkov njegovega prvega leta v drugem mandatu, v katerem izpostavljajo domnevne gospodarske uspehe in krepitev ameriškega gospodarstva. Odlog zvišanja carin predstavlja pomemben premik v trgovinski politiki, saj so bile prav carine eden izmed osrednjih stebrov njegove ekonomske agende od začetka leta 2025. Republikanski nacionalni odbor je ob tem objavil poročilo, v katerem predsednika hvalijo zaradi rasti na trgu dela in splošnega izboljšanja gospodarskih kazalnikov. Kljub temu se Trumpova administracija še naprej spopada z nekaterimi političnimi pritiski in pravnimi vprašanji, ki so zaznamovali leto. Odločitev o zamiku carin bi lahko interpretirali kot poskus ublažitve stroškov za ameriške potrošnike v prazničnem času in odziv na predhodne kritike glede vpliva trgovinskih vojn na domači trg. Trump je poudaril, da je njegova prioriteta zaščita ameriških delavcev, vendar želi hkrati zagotoviti stabilnost v sektorju stanovanjske opreme.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru za leto 2026 poudaril krepitev kitajskega gospodarstva in ponovil neomajno stališče glede Tajvana. Po njegovih navedbah je kitajsko gospodarstvo v letu 2025 doseglo približno petodstotno rast, s čimer so se okrepile nacionalna obramba, tehnološka moč in splošna blaginja države. Ši je v svojem govoru izpostavil, da se kakovost življenja v kitajskih gospodinjstvih izboljšuje, država pa vztrajno napreduje na poti do celovite modernizacije. Poseben poudarek je predsednik namenil vprašanju Tajvana, pri čemer je dejal, da je ponovna združitev domovine zgodovinska nujnost, ki je ni mogoče ustaviti. Poudaril je globoke sorodstvene vezi med prebivalci na obeh straneh Tajvanske ožine. Mediji so ob tem opozorili tudi na vizualne spremembe kitajskega voditelja skozi leta, saj so uporabniki družbenih omrežij primerjali njegove nastope od leta 2014 dalje. Nagovor prihaja v času, ko Kitajska napoveduje nove naložbene cikle za leto 2026, s katerimi želi ohraniti stabilnost in razvojni zagon kljub globalnim negotovostim.

Kitajska je znatno okrepila svoje dejavnosti v arktični regiji, kar predstavlja nove vojaške in strateške izzive za Združene države Amerike ter njihove zaveznike. Po poročanju ameriškega časnika Wall Street Journal je Kitajska poleti prvič napotila raziskovalno podmornico pod debel arktični led, kar Washington interpretira kot poskus širjenja vpliva pod krinko znanstvenega raziskovanja. Peking se vse pogosteje označuje za „bližnje-arktično državo“, čeprav nima ozemeljskega stika z regijo, ter pospešeno vlaga v infrastrukturo in tehnologijo za delovanje v ekstremnih razmerah. Ameriški obrambni strokovnjaki opozarjajo, da se vojaška grožnja na severu hitro stopnjuje, saj bi lahko Kitajska regijo uporabila za namestitev nadzornih sistemov ali celo podmornic z balističnimi raketami. Ta razvoj dogodkov sledi obdobju povečanih napetosti v Indo-pacifiški regiji in trgovinskih sporov med svetovnima velesilama, kar kaže na širjenje kitajskih ambicij iz tradicionalnih azijskih sfer v globalno strateško območje Arktike, kjer ZDA in zaveznice v okviru Nata branijo svoje severne meje.

Avstralsko zunanje ministrstvo je v uradni izjavi ostro obsodilo obsežne vojaške manevre kitajske vojske v okolici Tajvana. Kanbera je opozorila, da tovrstne dejavnosti povečujejo tveganje za nenamerno stopnjevanje napetosti v regiji, kar ogroža stabilnost v Indo-pacifiku. Avstralija se je s tem pridružila krogu zahodnih držav, ki so v zadnjih dneh izrazile zaskrbljenost nad ravnanjem Pekinga. Kitajsko veleposlaništvo v Avstraliji se je na kritike odzvalo z uradnim diplomatskim protestom. Tiskovni predstavnik veleposlaništva je obtožil avstralsko stran, da namenoma zamenjuje dejstva in zavaja javnost glede narave vojaških vaj. Peking vztraja, da so manevri suverena pravica Kitajske in odgovor na domnevne provokacije sil, ki si prizadevajo za neodvisnost Tajvana. Diplomatski spor med državama se je tako poglobil ravno v času, ko so se odnosi začeli stabilizirati.