Tajvansko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradnem odzivu ostro zavrnilo trditve Pekinga, da več deset držav podpira nedavne kitajske vojaške manevre v okolici otoka. Tiskovni predstavnik tajvanskega ministrstva Hsiao Kuang-wei je poudaril, da kitajske dejavnosti neposredno kršijo ustanovno listino Združenih narodov in resno ogrožajo regionalno varnost. Odziv sledi izjavam kitajskega ministrstva za zunanje zadeve, ki je na redni novinarski konferenci zatrdilo, da so številne države izrazile podporo njihovim vojaškim ukrepom. Taipei je opozoril, da je kakršno koli podpiranje kitajskih provokacij enako sodelovanju pri destabilizaciji regije. Tajvanska diplomacija vztraja, da so kitajske vaje v nasprotju z mednarodnim pravom in statusom quo v Tajvanski ožini. Spor nastaja v času povečanih napetosti po kitajskih manevrih z imenom Pravična misija 2025, ki so vključevali uporabo pravega streliva in simulacije blokade otoka, kar je sprožilo zaskrbljenost v številnih svetovnih prestolnicah.

Kljub uradnim pozivom kitajske vlade k previdnosti pri potovanjih na Japonsko se je število rezervacij kitajskih turistov v japonskih hotelih za prihajajoče praznovanje kitajskega novega leta močno povečalo. Po podatkih japonskih medijev so rezervacije v primerjavi z lanskim letom narasle za 60 odstotkov, obenem pa so se cene prenočitev v povprečju zvišale za 21 odstotkov. Podatki podjetja tripla, ki upravlja rezervacijske sisteme za več kot 1900 hotelov po vsej Japonski, kažejo, da politične napetosti niso odvrnile kitajskih potrošnikov od obiska sosednje države. Napetosti med državama so se dodatno zaostrile po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi, ki je novembra 2025 v parlamentu opozorila na varnostne grožnje v primeru konflikta v Tajvanski ožini. Peking se je na izjave odzval z uradnim odsvetovanjem potovanj, kar je sprva povzročilo zaskrbljenost v japonskem turističnem sektorju. Vendar pa najnovejši trendi kažejo, da japonska turistična destinacija ohranja svojo priljubljenost, kar blaži strahove pred gospodarsko škodo zaradi upada števila kitajskih obiskovalcev.

Ameriški državni dolg je v začetku leta 2026 dosegel 38,5 bilijona dolarjev. Medtem pa se Nemčija sooča z gospodarskim zlomom v letu 2025, medtem ko je FAIFA pozvala k razveljavitvi zvišanja davkov na tobačne izdelke. V Pakistanu pa so bili zaradi varčevalnih ukrepov pod nadzorom IMF prizadeti državljani. Britanska najrevnejša gospodinjstva pa so se znašla v še slabšem finančnem položaju, odkar je Keir Starmer postal predsednik vlade.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 izjavil, da je Kitajska dosegla cilje 14. petletnega načrta za gospodarski in družbeni razvoj ter da država pospešeno napreduje na novi poti kitajske modernizacije. V nagovoru, ki ga je prenašala China Media Group, je ponovil, da je ponovna združitev Tajvana z matično celino neizogibna, kar je sprožilo dodatne skrbi glede morebitne invazije.

Kuan Bi-ling, predsednica tajvanskega sveta za morske zadeve, se je javno opravičila po razkritju, da se je skupaj z visokimi uradniki obalne straže udeležila poslovilnega banketa v času, ko je Kitajska izvajala obsežne vojaške vaje v bližini otoka. Dogodek, ki je potekal v luksuznem hotelu v mestu Kaohsiung, je sprožil ostre kritike v javnosti in med opozicijskimi politiki, ki so vladi očitali neprimerno ravnanje v času povečane nacionalne ogroženosti. Kritiki so izpostavili kontrast med delom vojakov na prvi bojni liniji in sproščenim vzdušjem vodstva v zaledju. Poslanec Lai Shyh-bao je situacijo opisal kot politično neobzirnost, saj so vaje vključevale tudi streljanje s pravim strelivom v smeri Tajvana. Kuan Bi-ling je v pojasnilu priznala udeležbo na kosilu, vendar je poudarila, da je obalna straža kljub temu ves čas v celoti nadzorovala razmere in bila pripravljena na morebitno posredovanje.

Vlada Združenih držav Amerike je tajvanskemu gigantu Taiwan Semiconductor Manufacturing Company (TSMC) izdala enoletno licenco za uvoz ameriške opreme za izdelavo polprevodnikov v njegove obrate v Nanjingu na Kitajskem. Odločitev največjemu pogodbenemu proizvajalcu čipov na svetu omogoča nemoteno delovanje tovarn in zagotavljanje dobav izdelkov na svetovnem trgu. Gre za ključno popustitev v okviru siceršnjih prizadevanj Washingtona za omejitev kitajskega dostopa do napredne tehnologije. Po navedbah podjetja TSMC bo nova odobritev preprečila prekinitve v proizvodnem procesu v provinci Jiangsu. Poleg tajvanskega podjetja sta podobna dovoljenja za svoje kitajske zmogljivosti prejela tudi južnokorejska proizvajalca Samsung Electronics in SK Hynix. Ta poteza kaže na pragmatičen pristop ameriške administracije, ki poskuša uravnotežiti nacionalno varnost s stabilnostjo globalnih dobavnih verig, hkrati pa popravlja odločitve iz preteklega leta, ko je bila dobava opreme začasno onemogočena.

Indijska opozicija je v sredo od predsednika vlade Narendra Modija zahtevala uradno pojasnilo glede navedb kitajskega zunanjega ministra Wang Yi-ja, ki je zatrdil, da je Peking v letu 2025 posredoval pri vzpostavitvi premirja med Indijo in Pakistanom. Kitajski minister je v svojem letnem pregledu diplomacije izpostavil, da je Kitajska igrala vlogo mirovnega pogajalca pri reševanju majskega vojaškega spopada med sosednjima jedrskima silama. Te trditve so v neposrednem nasprotju z uradnim stališčem New Delhija, ki vztrajno zavrača vsakršno vmešavanje tretjih strani v dvostranska vprašanja z Islamabadom. Predstavniki indijske kongresne stranke in poslanec Asaduddin Owaisi so navedbe označili za žalitev indijske nacionalne varnosti in suverenosti. Po mnenju opozicije si Peking prizadeva za prevlado v Južni Aziji, medtem ko indijsko ministrstvo za zunanje zadeve poudarja, da je bila odločitev o prekinitvi ognja sprejeta izključno na ravni generalnih direktorjev vojaških operacij obeh držav. Poleg Kitajske je podobne trditve o posredovanju v preteklosti podal tudi ameriški predsednik Donald Trump, kar Indija prav tako vztrajno zanika.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 izjavil, da je Kitajska dosegla cilje 14. petletnega načrta za gospodarski in družbeni razvoj ter da napreduje na poti kitajske modernizacije. Ponovno je izpostavil vprašanje Tajvana in izrazil prepričanje, da je združitev neizogibna, s čimer je okrepil zaskrbljenost glede morebitne invazije.

Hongkong je novo leto 2026 dočakal brez tradicionalnega in svetovno znanega ognjemeta nad pristaniščem Victoria. Odločitev o odpovedi praznovanja so oblasti sprejele zaradi pietete do žrtev uničujočega požara, ki je novembra pretresel to kitajsko posebno administrativno območje. Gre za najhujšo požarno nesrečo v Hongkongu v zadnjih desetletjih, v kateri je izgubilo življenje večje število ljudi, kar je močno zaznamovalo lokalno skupnost in spremenilo naravo letošnjih praznovanj. Namesto spektakularnih eksplozij na nebu je v mestu prevladovalo bolj pridušeno vzdušje. Čeprav so ognjemeti običajno osrednji del novoletnega praznovanja v tej metropoli, so se prebivalci in obiskovalci tokrat zbrali v tišini ali ob skromnejših obeležjih. Odpoved dogodka odraža globoko žalovanje in solidarnost s tistimi, ki so v novembrski katastrofi izgubili svoje bližnje. Varnostni ukrepi v mestu so ostali poostreni, vendar so oblasti poudarile, da je bila glavna prioriteta spoštovanje spomina na preminule.

Predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 s precejšnjimi zunanjepolitičnimi in notranjepolitičnimi težavami, ki so resno omajale njegovo priljubljenost. Po poročilih iz Washingtona se njegova administracija bori z neizpolnjenimi obljubami o končanju vojn v Ukrajini in Gazi, hkrati pa naraščajo napetosti z Venezuelo in Iranom. Notranje trenja v Republikanski stranki so se zaostrila, zlasti zaradi vprašanja ustavne obtožbe državne tožilke Pam Bondi, ki jo zaradi ravnanja v primeru Epstein predlaga republikanec Thomas Massie. Javnomnenjske raziskave kažejo na dramatičen upad podpore, zlasti med generacijo Z in latinskoameriškimi volivci, kar zbuja strah pred zgodovinskim porazom republikancev na vmesnih volitvah leta 2026. Trumpovi poskusi gerrymanderinga in osebni napadi na kritike, kot je George Clooney, dodatno polarizirajo javnost. Medtem ko se podpredsednik JD Vance omenja kot morebitni naslednik, znotraj stranke ni enotne podpore njegovi kandidaturi. Naraščajoči življenjski stroški in energetska kriza so postali osrednja točka kritik, ki jih s pridom izkoriščajo demokrati, ki so že zabeležili pomembne zmage na lokalnih ravneh.

Tajvanska mesta so 1. januarja 2026 obeležila vstop v novo leto s tradicionalnimi slovesnostmi dviga zastave, ki so jih zaznamovali pozivi k miru in stabilnosti v Tajvanski ožini. Župani večjih mest, vključno z mestoma Kaohsiung, Taoyuan in Taichung, so v svojih nagovorih izpostavili pomen nacionalne varnosti v luči povečanih napetosti s Kitajsko. Župan Kaohsiunga, Chen Chi-mai, je v svojem zadnjem novoletnem nagovoru ostro kritiziral kitajske vojaške vaje, ki po njegovih besedah enostransko spodkopavajo mir v vzhodni Aziji in predstavljajo neposredno grožnjo tajvanski varnosti. Na slovesnostih po vsem otoku se je zbralo na tisoče državljanov, ki so s svojo udeležbo izkazali domoljubje in odpor do zunanjih pritiskov. Županja Taichunga, Lu Shiow-yen, je poudarila, da brez miru in varnosti ni mogoč gospodarski razvoj ali blaginja prebivalstva. Dogodki so potekali v času, ko se Tajvan sooča z zahtevnimi geopolitičnimi razmerami in pritiski Pekinga, lokalni voditelji pa so izkoristili priložnost za krepitev narodne zavesti in pozive k notranji enotnosti pred prihajajočimi izzivi v letu 2026.

Predsednik Lai Čing-te je v novoletnem nagovoru znova izpostavil nujnost obrambe Tajvana, na kar se je odzval kitajski Urad za tajvanske zadeve, ki je nagovor označil za spodbujanje nasprotovanja in separatistične retorike. Medtem je premier卓榮泰 izrazil upanje na hitro obravnavo proračuna, zakona o posebnih obrambnih ukrepih in predloga zakona o finančni porazdelitvi v parlamentu, omenil pa je tudi načrte za prihodnje izobraževalne razvojne račune za otroke in mladostnike.鄭麗文 se je udeležila novoletne slovesnosti國民黨 in pozvala k sodelovanju in preseganju razlik med strankami.

Predsednik Lai Čing-te je ob izjavi, da ne razume smisla ustavne obtožbe, dejal, da ni storil nič nezakonitega. Odzval se je na napoved opozicije, da bo 21. in 22. januarja potekala seja parlamentarne komisije, na kateri bo razpravljala o ustavni obtožbi in nanj naslovila vprašanja. Tajvanska ljudska stranka (TPP) mu je odgovorila, da se ne samo ne zaveda svojih napak, ampak se tudi ne posvetuje z večino volivcev. Opozicija je predsednika obtožila, da se mu ni problem ukvarjati z razrešitvijo, ko se to njej zahoče.

Kitajski zunanji minister Wang Yi se je v telefonskem pogovoru z južnokorejskim kolegom Cho Tae-yulom zavzel za krepitev dvostranskih odnosov pred napovedanim državniškim obiskom južnokorejskega predsednika Lee Jae-myunga na Kitajskem. Wang je med pogovorom, ki je potekal 31. decembra, poudaril pomen spoštovanja načela ene Kitajske glede vprašanja Tajvana in kritiziral japonske politične sile, češ da poskušajo zavrteti kolo zgodovine nazaj. Južnokorejski predsednik bo Peking obiskal med 4. in 7. januarjem, kar bo njegovo prvo srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom od prevzema funkcije. Srečanje poteka v času povečanih regionalnih napetosti, ko Kitajska po mnenju analitikov poskuša izkoristiti obisk za zbliževanje s Seulom in zmanjšanje vpliva zavezništev med ZDA, Japonsko in Južno Korejo. Peking si prizadeva, da bi Južna Koreja zavzela bolj nevtralno držo v sporih glede Tajvanske ožine, zlasti po nedavnih kitajskih vojaških vajah in zaostreni retoriki do Tokia. Obisk velja za ključen korak pri stabilizaciji gospodarskih in diplomatskih vezi, ki so bile v preteklosti podvržene nihanjem zaradi varnostnih vprašanj na Korejskem polotoku.

Litovsko zunanje ministrstvo je ponovno izrazilo zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana in pozvalo, naj se ne ruši obstoječe stanje. Tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung je pozdravil podporo Litve in poudaril skupne demokratične vrednote in stališče glede stabilnosti v Tajvanski ožini.

Kitajska je obsodila novoletni govor tajvanskega predsednika Lai Ching-teja, v katerem je obljubil okrepitev obrambe otoka, kot poln laži, sovražnosti in zlonamernosti. Peking trdi, da Lai podpira neodvisnost Tajvana in podpihuje napetosti v Tajvanski ožini. Tajvanski predsednik se je zavezal, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah "Justice Mission 2025".

Ob vstopu v leto 2026 so svetovna mesta, med njimi Sydney, Pariz in New York, priredila bučna praznovanja z ognjemeti in svetlobnimi predstavami. Ponekod so sprejeli bolj umirjen pristop. Praznovanja so potekala ob poostrenih varnostnih ukrepih, novo leto pa prinaša sveža upanja in nove začetke.

Kitajski proizvajalci električnih avtobusov so hitro okrepili svojo prisotnost na trgu Jugovzhodne Azije, kjer vlade pospešeno izvajajo strategije razogljičenja javnega prevoza. Po poročanju medija Nikkei Asia kitajska podjetja iščejo nove priložnosti na tujih trgih zaradi upočasnitve domačega gospodarstva. V Džakarti je ta premik že opazen, saj je glavni mestni operater Transjakarta leta 2022 začel uvajati vozila podjetja BYD. Trenutno flota vključuje 420 električnih avtobusov proizvajalcev BYD, Skywell in Zhongtong, kar predstavlja skoraj deset odstotkov celotnega voznega parka. Načrti indonezijske prestolnice so ambiciozni, saj nameravajo do leta 2030 popolnoma elektrificirati svojo floto, ki šteje 10.000 avtobusov. Izkušnje voznika Muhammada Iqbala potrjujejo tehnološki napredek, saj so kitajski avtobusi pred desetletjem veljali za nezanesljive in nagnjene k okvaram, zaradi česar so se operaterji raje odločali za japonske in evropske znamke. Danes so novi električni modeli precej udobnejši za vožnjo in logistično učinkovitejši, saj ne zahtevajo dolgotrajnega čakanja na bencinskih črpalkah. Kitajska podjetja, kot sta Yutong in King Long, sedaj prevladujejo na svetovnem izvoznem trgu. Podatki za prvo polovico leta 2025 kažejo, da je Kitajska po vsem svetu izvozila približno 9.000 električnih avtobusov, s čimer utrjuje svojo prevladujočo vlogo v svetovnem zelenem prehodu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo izjavil, da so Združene države Amerike dosegle svetovni rekord v obsegu tujih investicij, kar je pripisal predvsem uvedbi carin in spodbudam za domačo proizvodnjo. V svojem novoletnem sporočilu je trdil, da investicije presegajo tiste na Kitajskem za več tisoč milijard dolarjev, čeprav za te navedbe ni predložil uradnih dokazov ali podatkov. Trump je poudaril, da se tovarne in podjetja po vsej državi gradijo v obsegu, ki še ni bil zabeležen, kar naj bi bila neposredna posledica njegove strategije zaščite domačega trga. Kritiki opozarjajo, da so takšne trditve o rekordnih zneskih brez jasne metodologije vprašljive, medtem ko predsednik vztraja, da so carine glavni razlog za selitev proizvodnje v ZDA. Po njegovih besedah se podjetja izogibajo dajatvam tako, da izdelke proizvajajo neposredno na ameriških tleh, kjer carine ne veljajo. Ta retorika je del širšega prizadevanja njegove administracije za preoblikovanje globalnih trgovinskih tokov v korist ameriškega gospodarstva, kljub skrbem glede morebitnih povračilnih ukrepov drugih držav.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je v pričevanju pred kongresom izjavil, da se napad na ameriški Kapitol 6. januarja ne bi zgodil brez Donalda Trumpa. Republikanski komentatorji so poskušali diskreditirati Smithovo pričevanje o njegovih preiskavah Trumpa.