Glavni ameriški borzni indeksi so zadnji trgovalni dan leta 2025 končali z upadom vrednosti, vendar so na letni ravni zabeležili močno rast. Industrijski indeks Dow Jones je v sredo izgubil 303,77 točke, kar odraža previdnost vlagateljev pred vstopom v novo leto. Nihanje trgov so v preteklem letu zaznamovale predvsem negotovosti glede carinske politike predsednika Donalda Trumpa in izjemen razmah tehnologij umetne inteligence, ki so spodbujale naložbe v tehnološki sektor. Kljub negativnemu zaključku leta so vsi trije ključni indeksi na Wall Streetu leto 2025 končali z dvomestno rastjo. Vlagatelji so se čez leto spopadali z različnimi makroekonomskimi pritiski, vendar je optimizem glede tehnološkega napredka prevladal nad geopolitičnimi tveganji. Analitiki ocenjujejo, da so bili rezultati leta 2025 eni izmed najuspešnejših v zadnjem obdobju, kar postavlja visoka pričakovanja za prihodnje proračunsko obdobje.

Predsednica tajvanske opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Zheng Liwen je ob praznovanju novega leta 2026 pozvala k preseganju političnih razlik in razrešitvi ustavnega zastoja v državi. V svojem nagovoru na slovesnem dvigu zastave je izpostavila nujnost sprave med oblastjo in opozicijo, kar bi omogočilo normalno delovanje parlamenta in sprejetje ključnih politik v korist državljanov. Njen poziv prihaja v času, ko se Tajvan spopada z notranjimi razmoli in zunanjimi pritiski, saj je kitajski predsednik Ši Džinping v svoji novoletni poslanici ponovno poudaril, da je združitev s Tajvanom zgodovinska nujnost. Dogodki ob začetku leta so bili zaznamovani tudi z ideološkimi trenji, ko so predstavniki KMT kritizirali poslance vladajoče Demokratične progresivne stranke (DPP) zaradi domnevnega nespoštovanja državnih simbolov. Medtem ko KMT zagovarja dialog s Pekingom in ohranitev statusa quo, vladajoča DPP opozarja na nevarnost kitajskih teženj po modelu "ena država, dva sistema". Politična napetost se odraža tudi v parlamentu, kjer opozicija še naprej ovira ključne vladne predloge, vključno z obrambnim proračunom, kar povečuje politično negotovost na otoku.

Ameriško obrambno ministrstvo je objavilo, da je podjetje Lockheed Martin prejelo več kot 300 milijonov ameriških dolarjev vredno pogodbo za dobavo vojaške opreme Tajvanu. Pogodba naj bi zadovoljila nujne operativne potrebe tajvanskih letalskih sil. Objava sledi vojaškim vajam kitajske vojske okoli Tajvana konec decembra.

Auckland na Novi Zelandiji je kot prvo večje mesto vstopil v leto 2026 z ognjemetom s stolpa Sky Tower. V Avstraliji so pozivali ljudi k praznovanju kljub poostreni varnosti in spominu na nedavni množični strelski pohod. Sydney je tradicionalno novo leto proslavil z ognjemetom na Harbour Bridge.

Predsednik Lai Ching-te je v novoletnem govoru poudaril nujnost tajvanske obrambne varnosti, na kar se je odzval kitajski Urad za tajvanske zadeve (Guotai Ban) z obtožbo, da spodbuja separatistične ideje in nasprotovanje med Tajvanom in Kitajsko. Xi Jinping je v svojem novoletnem govoru omenil 80. obletnico zmage v protijaponski vojni in ustanovitev spominskega obeležja za osvoboditev Tajvana.

Ameriški predsednik Donald Trump se v zadnjem obdobju svojega mandata spopada z naraščajočimi kritikami glede svoje gospodarske in zunanje politike, hkrati pa v javnosti ponovno krožijo ugibanja o njegovem zdravstvenem stanju. Ekonomisti, med njimi nekdanji uradnik State Departmenta Josh Lipsky, opozarjajo na kaotično leto 2026, saj predsednik vztraja pri zaostritvi trgovinske vojne s carinami, kar naj bi negativno vplivalo na svetovne trge. Kljub Trumpovim trditvam o rekordnih naložbah v ZDA, podatki kažejo, da ameriški borzni indeksi zaostajajo za nekaterimi azijskimi konkurenti, kar spodkopava njegovo retoriko o »najuspešnejši državi na svetu«. Notranjepolitične napetosti stopnjujejo tudi razhajanja znotraj administracije; poročila navajajo, da je Trump posebnega odposlanca za Ukrajino Keitha Kellogga označil za »idijota« po tem, ko je ta zagovarjal pogum ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Hkrati je Lara Trump javno podprla uvedbo obveznega vojaškega služenja, kar je v javnosti sprožilo val razprav o selektivnosti takšnih ukrepov glede na Trumpovo preteklo izogibanje vojaški obveznosti. V New Yorku odhajajoči župan Eric Adams pripravlja spremembe mestne listine, ki bi lahko omejile delovanje novega župana Zohrana Mamdanija, zlasti na področju statusa mesta zatočišča, kar neposredno sovpada s Trumpovo strogo priseljensko politiko. Vse te dogodke spremljajo nove fotografije modric na predsednikovih rokah, kar kljub pojasnilom Bele hiše o pogostem rokovanju zbuja dodatne dvome o njegovi fizični pripravljenosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je severnokorejskemu voditelju Kim Džong Unu poslal novoletno voščilo že 18. decembra, kar je po poročanju kitajskega medija Baijiahao sprožilo precejšnje zanimanje mednarodne javnosti. Nenavadno zgodnja čestitka, poslana skoraj dva tedna pred koncem leta, po mnenju analitikov odraža hitro poglabljanje strateških in diplomatskih vezi med Moskvo in Pjongjangom. Takšna poteza se razlaga kot simbolno dejanje, ki poudarja pomen Severne Koreje kot ključne zaveznice Rusije v trenutnih geopolitičnih razmerah. Kitajski opazovalci poudarjajo, da gre za odstopanje od običajnih protokolarnih praks, kar kaže na vzpostavljanje tesnejšega osebnega in političnega sodelovanja med obema državama. Dogodek se odvija v času, ko Rusija aktivno išče zunanjepolitično podporo in krepi partnerstva na vzhodu, kar vzbuja pozornost tako v regiji kot v širši mednarodni skupnosti.

Hongkong je novo leto 2026 dočakal brez tradicionalnega ognjemeta nad pristaniščem Viktorija, s čimer so se mestne oblasti poklonile žrtvam uničujočega požara, ki se je zgodil novembra lani. Namesto spektakularnega praznovanja so se prebivalci in obiskovalci zbrali v tišjem vzdušju, saj je mesto še vedno v procesu žalovanja za najmanj 161 ljudmi, ki so v ognju izgubili življenje. Gre za eno najhujših tragedij v sodobni zgodovini mesta, ki je korenito spremenila načrtovane novoletne prireditve. Odločitev o odpovedi ognjemeta so oblasti sprejele iz spoštovanja do svojcev preminulih in ranjenih v novembrski katastrofi. Čeprav so novoletna praznovanja v Hongkongu običajno med najbolj razkošnimi na svetu, je tokrat prevladalo sočutje. Praznovanje je potekalo v znamenju spomina na žrtve, pri čemer so bile številne druge javne prireditve prilagojene ali odpovedane, da bi preprečili neprimerno vzdušje ob tragični obletnici.

Kitajska je zvišala carine na uvoz govejega mesa iz vseh držav, kar bo po ocenah prizadelo Avstralijo za več kot milijardo dolarjev izvoza. Avstralski ministri so izrazili razočaranje nad novo trgovinsko politiko, industrijska skupina pa opozarja na škodo v vrednosti več kot milijarde dolarjev v trgovini med Avstralijo in Kitajsko.

Predsednik Ši Džinping je v novoletnem nagovoru obljubil blaginjo za vse in napovedal novo poglavje v razvoju Kitajske, ob začetku 15. petletnega načrta (2026–2030). Poudaril je prizadevanja za močan začetek tega obdobja in izpostavil napredek Kitajske na področju umetne inteligence.

Kitajsko tehnološko podjetje ByteDance je za leto 2026 pripravilo ambiciozen načrt za nakup procesorjev za umetno inteligenco (AI) v vrednosti 100 milijard juanov oziroma približno 14 milijard ameriških dolarjev. Glavnina teh sredstev bo namenjena strojni opremi ameriškega proizvajalca Nvidia, zlasti modelu H200, ki predstavlja vrhunec trenutne ponudbe za obdelavo kompleksnih algoritmov. Načrtovana poraba v letu 2026 pomeni znatno povečanje glede na leto 2025, ko je podjetje za te namene predvidelo 85 milijard juanov. Kljub temu da ima ByteDance lastno ekipo za načrtovanje čipov z več kot tisoč zaposlenimi, njihovi izdelki še ne dosegajo zmogljivosti Nvidijine strojne opreme, kar podjetje sili v odvisnost od ameriškega dobavitelja. Izvedba posla je tesno povezana s politiko Washingtona in Pekinga. Administracija predsednika Trumpa je nedavno odobrila izvoz čipov H200 na Kitajsko pod posebnim licenčnim režimom, kar predstavlja velik preobrat v primerjavi s prejšnjimi strogimi omejitvami. Vendar pa Peking uradne odobritve za nakupe s strani kitajskih podjetij še ni podal, saj obstajajo indici, da želi Kitajska z omejevanjem uvoza zaščititi in spodbuditi razvoj domače polprevodniške industrije. Zaradi izjemnega povpraševanja, ki presega dva milijona enot, se je Nvidia za pomoč pri proizvodnji že obrnila na tajvanskega partnerja TSMC, saj trenutne zaloge znašajo le okoli 700.000 čipov.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je objavila natančne zneske pomoči iz 12 milijard dolarjev vrednega paketa, namenjenega ameriškim kmetom, ki so jih prizadele trgovinske napetosti s Kitajsko. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo (USDA) je v sredo razkrilo, da bodo pridelovalci soje prejeli 30,88 dolarja na akre, medtem ko bodo pridelovalci koruze prejeli 44,36 dolarja. Najvišje pomoči bodo deležni pridelovalci sirka, in sicer 48,11 dolarja na akre. Podrobnosti so bile objavljene v času, ko so kmetje že uredili financiranje za prihodnjo sezono, vendar uradniki zagotavljajo, da bodo plačila izvedena do konca februarja. Ukrep je neposreden odziv na kitajsko prekinitev uvoza ameriških pridelkov, ki je sledila spomladanski uvedbi carin s strani ZDA. Kitajska velja za največjo svetovno uvoznico soje, zato so bili ti pridelovalci še posebej izpostavljeni. Pomoč je namenjena premoščanju obdobja do ponovne vzpostavitve trgovanja po oktobrskem dogovoru in do uveljavitve določil novega proračunskega zakona. Finančna sredstva naj bi kmetom omogočila stabilnost kljub nestanovitnim razmeram na svetovnih trgih, ki so posledica zaostrene trgovinske politike med Washingtonom in Pekingom.

Japonski senator kitajskega rodu Ši Hei, član stranke Japonsko združenje za obnovo (Nippon Ishin no Kai), je prek družbenega omrežja X napovedal svoj nameravani obisk Tajvana. Ši Hei, ki mu je Kitajska prepovedala vstop v državo, je v svoji izjavi poudaril, da možnost njegovega nemotenega vstopa na Tajvan služi kot neposreden dokaz, da je otok neodvisna država, ki ni podrejena Pekingu. Po njegovih besedah dejstvo, da kitajske prepovedi ne veljajo na tajvanskem ozemlju, jasno kaže na ločenost obeh entitet. Napovedani obisk prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti v regiji in bi lahko dodatno zaostril odnose med Japonsko in Kitajsko. Ši Hei, ki je znan po svojem kritičnem odnosu do kitajske vlade, s svojo potezo neposredno izziva načelo ene Kitajske, ki ga zagovarja Peking. Njegove izjave, o katerih so poročali tudi mednarodni mediji, kot je Radio France Internationale (RFI), krepijo diplomatski pomen Tajvana kot avtonomne politične entitete v vzhodni Aziji.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je na svoji spletni strani za odnose z vlagatelji prvič javno objavil analitski konsenz o ocenah prodaje za četrto četrtletje leta 2025. Poznavalci trga ocenjujejo, da je ta nenavadna poteza namenjena pripravi vlagateljev na slabše poslovne rezultate, ki so posledica vse večje konkurence in upada povpraševanja. Kljub temu podjetje in njegov izvršni direktor Elon Musk vztrajata pri trditvi, da je Model Y že tretje leto zapored postal najbolje prodajano vozilo na svetu, kar bi bil zgodovinski mejnik za električna vozila. Analitiki opozarjajo na neskladja med Teslinimi optimističnimi izjavami in dejanskim stanjem na trgu, kjer se podjetje spopada s pritiski cenejših kitajskih konkurentov in ohlajanjem zanimanja v ključnih regijah. Zanimivo je, da je celo umetno inteligenco Grok, ki jo je razvilo Muskove podjetje xAI, izrazila dvom o Muskovem razglasu zmage, češ da so takšne trditve morebiti preuranjene. Čeprav naj bi se prodaja po napovedih dolgoročno stabilizirala do leta 2029, kratkoročni podatki iz leta 2025 kažejo na resne izzive pri ohranjanju tržnega deleža.

Kitajska je uvedla 55-odstotne carine na uvoz govejega mesa, ki presega določene kvote, kar bo prizadelo več držav, vključno z Avstralijo. Avstralska vlada in industrijska združenja so izrazila razočaranje, saj bi lahko ta poteza ogrozila več kot milijardo avstralskih dolarjev (667 milijonov ameriških dolarjev) trgovine.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru poudaril, da je proces ponovne združitve Kitajske neizbežen. Kitajski voditelj je v govoru, ki ga je prenašala državna televizija, izpostavil zgodovinsko nujnost priključitve Tajvana k celinski Kitajski, kar predstavlja eno ključnih strateških usmeritev njegove administracije. Xi je ob tem dejal, da so vsi Kitajci na obeh straneh Tajvanske ožine povezani s skupnim ciljem in bi morali deliti slavo pomladitve kitajskega naroda. Izjava prihaja v obdobju povečanih napetosti v regiji, saj so kitajske oborožene sile tik pred koncem leta izvedle obsežne vojaške manevre v okolici otoka. Peking Tajvan obravnava kot svoje ozemlje, medtem ko vlada v Tajpeju vztraja pri suverenosti in demokratični ureditvi. Retorika kitajskega vrha se v zadnjem obdobju stopnjuje, kar povzroča zaskrbljenost v mednarodni skupnosti glede stabilnosti v Vzhodni Aziji in varnosti plovnih poti v Južnokitajskem morju.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru ponovil neomajno stališče Pekinga glede vprašanja Tajvana in poudaril, da je združitev domovine zgodovinska nujnost. Xi je v govoru, ki so ga prenašali državni mediji, izjavil, da se vsi Kitajci na obeh straneh Tajvanske ožine morajo zavedati skupnega cilja in sodelovati pri prenovi naroda. Kitajski voditelj je združitev označil za neizbežno, kar stopnjuje retoriko glede statusa otoka, ki ga Kitajska obravnava kot svoje ozemlje. Sporočilo prihaja le dan po zaključku intenzivnih vojaških vaj kitajske vojske v bližini otoka, kar mednarodni opazovalci interpretirajo kot stopnjevanje pritiska na tajvansko administracijo. Nekatera poročila ob tem namigujejo na konkretne časovne okvire, pri čemer se omenja leto 2026 kot ključno za uresničitev teh načrtov. Kljub stopnjevanju napetosti Xi poudarja, da gre za vprašanje nacionalne identitete in usode, ki je po njegovih besedah ni mogoče ustaviti. Tajvanska stran se na te izjave uradno še ni odzvala, vendar so v preteklosti podobne napovedi v Taipei-ju zavrnili kot spodkopavanje regionalnega miru.

Več kot desetletje po skrivnostnem izginotju letala družbe Malaysia Airlines na letu MH370 se je v južnem delu Indijskega oceana uradno začela nova obsežna operacija iskanja na morskem dnu. Letalo s 239 ljudmi na krovu je z radarjev izginilo 8. marca 2014, kmalu po vzletu iz Kuala Lumpurja na poti proti Pekingu. Kljub številnim preteklim mednarodnim prizadevanjem, ki so bila ustavljena leta 2018, usode potnikov in lokacije razbitin do danes niso uspeli pojasniti. Najnovejše iskanje izvaja ameriško podjetje za morsko robotiko Ocean Infinity, ki uporablja najsodobnejšo tehnologijo za raziskovanje oceanskega dna. Operacija temelji na sporazumu z malezijsko vlado po načelu, da podjetje prejme plačilo le v primeru uspešne najdbe ostankov letala. Strokovnjaki upajo, da bodo novi tehnološki pristopi in natančnejša analiza podatkov končno prinesli odgovore družinam žrtev in razjasnili eno največjih ugank v zgodovini civilnega letalstva.

Vzhodna Azija in Avstralija sta s številnimi praznovanji in kulturnimi prireditvami vstopili v novo leto 2026. V Kitajski so začetek leta, ki ga v kitajskem zodiaku zaznamuje znamenje konja, proslavili z nastopi bobnarjev in digitalno projekcijo konj nad Velikim kitajskim zidom. Praznovanja so odražala mešanico tradicije in sodobne tehnologije, s čimer so države simbolično obeležile nove upe in pričakovanja za prihajajoče obdobje. V Tokiu in drugod po Japonskem so se ljudje zbrali v templjih, kjer so ob polnoči zazvonili zvonovi, mnogi pa so se v skladu s tradicijo povzpeli na gore, da bi pričakali prvi sončni vzhod v novem letu. V Avstraliji, natančneje v Melbournu, so praznovanja spremljali ognjemeti in množična zbiranja na prostem. Kljub različnim geopolitičnim izzivom v regiji so dogodki minili v znamenju optimizma in proslavljanja kulturne dediščine.

Avstralsko velemesto Sydney je s spektakularnim ognjemetom nad pristaniščem, operno hišo in mostom Harbour Bridge uradno pozdravilo prihod leta 2026. Tradicionalni dogodek, ki velja za enega najveličastnejših na svetu, je na prizorišču spremljalo več kot milijon ljudi, medtem ko so ga prek malih zaslonov spremljali milijoni po vsem svetu. Letošnja prireditev je bila poleg praznovanja zaznamovana tudi s pieteto, saj so se organizatorji in obiskovalci s minuto molka ter svetlobnim napisom na mostu poklonili žrtvam tragičnega strelskega napada na plaži Bondi. Zaradi napovedanega dogodka, za katerega so organizatorji pripravili devet ton pirotehničnih sredstev, so oblasti že tedne vnaprej uredile 50 brezplačnih lokacij za ogled ob pristanišču. Poleg Sydneyja so prve utrinke novega leta zabeležili tudi v Pekingu, kjer je ognjemet osvetlil Veliki kitajski zid pri Juyongguanu. Kljub prazničnemu vzdušju je bila varnost na prvem mestu, poudarek na miru in enotnosti pa je odražal odziv družbe na nedavne nasilne dogodke v regiji.