Kitajsko gospodarstvo je v letu 2025 po navedbah predsednika Xi Jinpinga doseglo približno petodstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), s čimer je država izpolnila zastavljeni letni cilj. Ključni kazalnik proizvodne dejavnosti (PMI) se je decembra povzpel na 50,1 točke, kar po osmih mesecih krčenja ponovno pomeni gospodarsko ekspanzijo. Kitajski statistični urad je ob tem izpostavil predvsem rast pri velikih podjetjih in v sektorju visokotehnološke proizvodnje, kjer je indeks PMI dosegel 52,5 točke. Predsednik Xi je leto označil za izjemno, saj se je država kljub zunanjim pritiskom osredotočila na kakovostno rast in inovacije namesto na zgolj kvantitativno širjenje. K decembrskemu okrevanju so prispevala povečana naročila pred prazniki in umirjanje trgovinskih napetosti z ZDA. Poleg proizvodnega sektorja se je v območje rasti vrnil tudi neproizvodni sektor, ki vključuje storitve in gradbeništvo, z vrednostjo indeksa 50,2. Kljub splošnemu optimizmu pa se manjša podjetja še vedno spopadajo s težavami, saj njihov indeks ostaja pod mejo 50 točk, kar kaže na nadaljnje krčenje v tem delu gospodarstva.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v tradicionalnem novoletnem nagovoru, ki so ga v sredo zvečer predvajali državni mediji, pohvalil dosežke države na področju visoke tehnologije. Posebej je izpostavil napredek pri razvoju umetne inteligence, polprevodnikov in vojaške tehnologije. Ši je poudaril, da so te inovacije ključne za prihodnjo moč in neodvisnost države v spreminjajočem se globalnem okolju. Poleg gospodarskih in tehnoloških vprašanj je kitajski voditelj ponovil odločno stališče glede Tajvana. Ponovno je napovedal priključitev tega samovladnega otoka kitajski celini, kar Peking označuje kot neizogiben zgodovinski proces. Njegove besede potrjujejo kontinuiteto kitajske zunanje politike in vztrajanje pri ozemeljski celovitosti, kar kljub pozivom k mirnemu reševanju sporov ohranja napetosti v regiji.

Kljub podvojitvi cen za nenujne primere na urgentnih oddelkih javnih bolnišnic v Hongkongu, je prvi dan po uvedbi reforme potekal gladko. Nekateri pacienti iz manjšinskih skupin so izrazili pomisleke, vendar se množični naval pacientov pred polnočjo, da bi se izognili novim stroškom, ni zgodil. Manjše število pacientov je izkoristilo prehodne ureditve.

Predsednik Trump je podpisal novoletni odlok, s katerim je za eno leto preložil zvišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in toaletne omarice, sklicujoč se na trgovinske pogovore. Medtem ko je Trump gostil novoletno zabavo na svojem posestvu Mar-a-Lago na Floridi, je Bela hiša objavila informativni list o predsedniški razglasitvi.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru v Pekingu poudaril, da je ponovna združitev Kitajske in Tajvana neizogiben zgodovinski proces. Njegove besede prihajajo neposredno po zaključku obsežnih dvodnevnih vojaških vaj kitajske vojske v okolici otoka, ki so služile kot opozorilo tamkajšnjim oblastem. Xi je izpostavil, da prebivalce na obeh straneh Tajvanske ožine družijo neraztrgljive krvne in sorodstvene vezi, ter združitev označil za naraven trend časa, ki ga ni mogoče ustaviti. Kitajski voditelj je v govoru podal pregled dosežkov preteklega leta in začrtal ambiciozne načrte za prihodnost, pri čemer ostaja vprašanje Tajvana ena ključnih točk njegove zunanje in notranje politike. Peking vztrajno krepi vojaški in politični pritisk na Taipei, zadnji nagovor pa ponovno potrjuje neomajno stališče Kitajske glede suverenosti nad otokom. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da tovrstna retorika povečuje napetosti v regiji, zlasti v luči nedavnih vojaških manevrov, ki so simulirali blokado otoka.

Japonska vlada je v prizadevanjih za odvračanje naraščajočih groženj s strani Kitajske močno pospešila program vojaške krepitve, ki predvideva podvojitev letne porabe za oboroževanje. Država, ki je bila po drugi svetovni vojni desetletja zavezana izključno samoobrambi, se pod vodstvom novega konservativnega vodstva preobraža v močnejšo regionalno vojaško silo. Japonski uradniki poudarjajo, da je takšna sprememba nujna za zagotavljanje večje samozadostnosti in varnosti v luči spremenjenih geostrateških razmer v Aziji. Na odločitev Tokia so močno vplivali tudi pritiski Združenih držav Amerike, ki kot ključna japonska zaveznica spodbujajo večjo vojaško prisotnost svojih partnerjev v regiji. Nova politika predstavlja pomemben mejnik v japonski povojni zgodovini, saj država v svoji obrambni strategiji vse bolj poudarja zmogljivosti za odvračanje napadov. Poteza je sprožila številne razprave o prihodnosti pacifistične ureditve države, vendar vlada vztraja pri potrebi po modernizaciji in povečanju proračunskih sredstev za vojsko.

Čeprav so se nekatere Trumpove carinske grožnje v letu 2025 izkazale za prazne, so se mnoge uresničile v obliki novih davkov na uvoz, ki so spremenili ameriško gospodarsko politiko. Pričakuje se, da bo Trump uvedel nove dajatve, če bo vrhovno sodišče razveljavilo obstoječe. Medtem pa je voditelj televizije MAGA, Eric Bolling, kritiziral Trumpovo politiko.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je napovedalo uvedbo dodatnih 55-odstotnih carin na uvoz govejega mesa, ki bodo začele veljati 1. januarja 2025. Ukrep bo prizadel ključne izvoznice, kot so Brazilija, Argentina, Urugvaj in Združene države Amerike, veljal pa bo za količine, ki presegajo določene letne kvote. Odločitev so v Pekingu utemeljili z zaščito domače industrije, saj so kitajski raziskovalci ugotovili, da prekomeren uvoz tuje govedine škoduje kitajskim proizvajalcem. Novi trgovinski režim bo v veljavi tri leta, oziroma do konca leta 2028, pri čemer naj bi se carinske stopnje postopoma sprostile. Za Brazilijo, ki je največja dobaviteljica govedine na kitajski trg, je bila določena kvota 1,106 milijona ton za leto 2025. Argentina bo imela na voljo kvoto v višini 511.000 ton, znotraj katere bo še naprej veljala trenutna 12,5-odstotna carinska stopnja. Analitiki ocenjujejo, da je kitajsko gospodarstvo v zadnjih letih beležilo upad cen govedine zaradi presežne ponudbe in šibkega domačega povpraševanja, kar je sprožilo zaščitne ukrepe države.

Ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski voditelj Xi Jinping sta v svojih novoletnih nagovorih podala odločna sporočila glede geopolitičnih ciljev svojih držav. Putin je v nagovoru sodržavljanom izrazil neomajno prepričanje v rusko vojsko in končno zmago v agresiji na Ukrajino. Poudaril je, da se Rusija pri doseganju svojih strateških ciljev zanaša predvsem na lastne moči, kar odraža dolgotrajno retoriko o samodostatnosti v času mednarodnih sankcij. Njegove besede sledijo obdobju stopnjevanja napetosti in nedavnim vojaškim odlikovanjem za osvajanje ozemelj v Donbasu. Istočasno je kitajski predsednik Xi Jinping v svojem govoru izpostavil vprašanje Tajvana in dejal, da je ponovna združitev otoka s celinsko Kitajsko zgodovinska nujnost, ki je ni mogoče ustaviti. Oba voditelja sta praznični čas izkoristila za utrjevanje nacionalističnih čustev in napovedovanje nadaljnjih konfrontacij z Zahodom, kar kaže na to, da se v prihodnjem letu ne obeta umiritev svetovnih kriznih žarišč. Sporočila prihajajo v času, ko se Moskva in Peking vse bolj tesno povezujeta v prizadevanjih za preoblikovanje svetovnega reda.

Tajvanski izvršni svet je potrdil predlog sprememb zakona o odnosih s celinsko Kitajsko, ki predvideva strožji nadzor nad potovanji poslancev in lokalnih uradnikov v Ljudsko republiko Kitajsko. Ukrep, ki vključuje obvezno poročanje o potovanjih za poslance ter župane, ki so s funkcije odstopili pred manj kot tremi leti, je sprožil ostre odzive v Pekingu. Kitajski urad za zadeve Tajvana je potezo označil za oviro pri čezmorski izmenjavi, medtem ko je tajvanski Svet za celinske zadeve (MAC) pojasnil, da so omejitve nujne za preprečevanje infiltracije in kitajskega vplivanja na demokratične procese otoka. Premier Cho Jung-tai je ob tem izpostavil pomen krepitve nacionalne obrambe in pozval zakonodajno telo k čimprejšnjemu sprejetju uredbe o obrambni odpornosti. Njegov poziv prihaja v času, ko opozicijski stranki Kuomintang in ljudska stranka v parlamentu že petič blokirata obrambni proračun v vrednosti 1,25 bilijona tajvanskih dolarjev. Cho je opozoril, da so nedavne kitajske vojaške vaje provokativne in da mora Tajvan nujno vlagati v lastno vojaško tehnologijo ter industrijo za zagotavljanje suverenosti.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je v četrtek zvečer, 31. decembra 2025, uradno naznanila zaključek obsežnih vojaških manevrov z naslovom "Pravična misija 2025", ki so potekali v bližini Tajvana. Kljub razglasitvi konca operacij je tajvansko ministrstvo za obrambo opozorilo, da v njihovem območju odziva še vedno ostaja znatno število kitajskih vojaških letal in plovil. Tajvanske oborožene sile so zato prilagodile razporeditev svojih enot in ohranile ustrezne mehanizme pripravljenosti za zaščito nacionalne suverenosti. Taipei je ostro obsodil kitajsko ravnanje in ga označil za bojevito provokacijo, ki resno ogroža regionalno varnost in stabilnost v Tajvanski ožini. Današnji dogodki so neposredno nadaljevanje stopnjevanja napetosti, ki se je začelo s kitajskimi vajami s pravim strelivom dan prej. Tajvanska vojska je ob tem poudarila, da situacijo spremlja mirno, a odločno, ter da bo ohranila visoko stopnjo budnosti, dokler se kitajske sile popolnoma ne umaknejo iz strateško pomembnih voda in zračnega prostora v bližini otoka.

Kitajska vojska je v sredo, 31. decembra 2025, uradno zaključila obsežne vojaške manevre z imenom "Pravična misija-2025", ki so potekali v neposredni bližini Tajvana. Po navedbah tiskovnega predstavnika vzhodnega poveljstva kitajske vojske Li Xija so se operacije končale v večernih urah, nakar so se kitajska plovila začela umikati proti zahodu in severu. Tajvanska obalna straža je sporočila, da je od začetka vaj 29. decembra zaznala skupno 14 kitajskih ladij obalne straže, ki so plule v vodah okoli otoka. Kljub uradnemu koncu vaj tajvanske oborožene sile in obalna straža ostajajo v stanju pripravljenosti. Tajvanski organi so izvajali strog nadzor po sistemu "ena na ena", da bi zagotovili varnost plovbe in preprečili morebitne kršitve teritorialnih voda. Čeprav so se nekatere ladje že oddaljile od 24-miljskega pasu, tajvanski varnostni organi poudarjajo, da bodo še naprej spremljali gibanje kitajskih vojaških in policijskih sil v regiji, saj Kitajska s tovrstnimi nenadnimi vajami stopnjuje pritisk na otok.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je v četrtek uveljavilo triletni sistem uvoznih kvot za goveje meso, s čimer želi zaščititi svojo pešajočo domačo industrijo. Za pošiljke iz ključnih trgovinskih partneric, vključno z Brazilijo, Argentino, Avstralijo, Urugvajem, Novo Zelandijo in Združenimi državami Amerike, ki bodo presegle določene količinske omejitve, bo veljala dodatna 55-odstotna carina. Ukrep predstavlja močan udarec za največje svetovne dobavitelje govedine, saj Kitajska velja za enega najpomembnejših trgov na tem področju. Po navedbah kitajskih oblasti so ti varovalni ukrepi nujni za pomoč domačim proizvajalcem, ki imajo v zadnjem obdobju težave zaradi povečanega uvoza in nizkih cen na trgu. Novi režim, ki se je začel izvajati z letom 2026, bo močno vplival na mednarodne trgovinske tokove, saj bodo morali izvozniki svojo strategijo prilagoditi strogim omejitvam, če se bodo želeli izogniti visokim dajatvam. Napovedane carine so del širših prizadevanj Pekinga za zagotavljanje večje stopnje prehranske neodvisnosti in stabilizacijo notranjega trga kmetijskih pridelkov.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je v sredo sporočila, da je uspešno zaključila dvodnevne vojaške vaje v morju okoli Tajvana, s katerimi je želela uveljaviti svojo suverenost nad otokom. Gre za niz visokointenzivnih manevrov, ki so v zadnjih dneh leta 2025 znatno povečali napetosti v Vzhodni Aziji. Vaje so vključevale simulacijo popolne blokade otoka, uporabo pravega streliva ter sodelovanje bombnikov in amfibijskih jurišnih ladij. Manevri, ki so se končali na predvečer novega leta, so sprožili ostre odzive v Tajpeju in Tokiu. Tajvanske oblasti so med vajo opozorile na sočasen val dezinformacij, ki so se širile po spletu z namenom povzročanja panike med prebivalstvom. Kitajska stran je vaje označila za nujne za zaščito nacionalne celovitosti, medtem ko so mednarodni opazovalci poudarili, da gre za eno najbolj neposrednih provokacij v zadnjem obdobju, ki neposredno vpliva na stabilnost pomorskih poti v regiji.

Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru izpostavil ruske vojake kot heroje in ponovil prepričanje o zmagi v Ukrajini. Govor je bil kratek, o vojni v Ukrajini je spregovoril le na kratko in ni omenjal pogovorov z ZDA o končanju vojne.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem sporočilu dejal, da je Kitajska dosegla cilje 14. petletnega načrta za gospodarski in družbeni razvoj ter dosegla trden napredek na novi poti kitajske modernizacije. Novoletno sporočilo je bilo objavljeno preko China Media Group in interneta.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 ponovno poudaril, da je združitev Kitajske in Tajvana neizogiben zgodovinski proces. V govoru, ki ga je prenašala osrednja kitajska televizija CCTV, je Ši izpostavil leto 2025 kot leto spomina na 80. obletnico zmage v vojni proti japonski agresiji in uvedbo novega spominskega dneva ob vrnitvi Tajvana pod kitajsko oblast. Ši je v svojem nastopu uporabil znano retoriko o skupni krvi, ki povezuje prebivalce na obeh straneh Tajvanske ožine. Nagovor prihaja v obdobju povečanih napetosti, saj je Kitajska v letu 2025 izvedla obsežne vojaške vaje pod imenom 'Pravična misija 2025', ki so bile usmerjene proti Tajvanu. Kljub spravljivemu tonu o sorodstvenih vezeh Peking še naprej stopnjuje pritisk na otok, kar vključuje tako vojaško ustrahovanje kot tudi pravno preganjanje tajvanskih politikov, ki zagovarjajo neodvisnost. Tajvanska stran te izjave ocenjuje kot ponavljanje starih ideoloških vzorcev, ki ne upoštevajo realnosti na terenu in želja tajvanskega ljudstva.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svoji novoletni poslanici ponovno poudaril, da je ponovna združitev Kitajske s Tajvanom neustavljiva in temelji na "nerazdružljivi vezi krvi in sorodstva". Poleg tega je bilo napovedano, da bo Ši Džinping gostil južnokorejskega predsednika Lee Jae Myunga na državniškem obisku, kar nakazuje na prizadevanja Pekinga za okrepitev vezi z Seulom.

Oblasti Republike Srbske so podpisale nove pogodbe s kitajskim podjetjem China Overseas Engineering Group (COVEC) za gradnjo avtocestnih odsekov, ki bodo povezali Banjaluko z Beogradom. Projekt, katerega vrednost presega 500 milijonov evrov, bo v celoti financiran s posojili kitajskih bank. Gre za strateško naložbo entitete Bosne in Hercegovine, ki si prizadeva za boljšo infrastrukturno integracijo s sosednjo Srbijo. Naložba vključuje gradnjo ključnih cestnih povezav na ozemlju Republike Srbske, pri čemer so kitajski partnerji prevzeli vlogo glavnih izvajalcev in financerjev. Kritiki tovrstnih dogovorov pogosto opozarjajo na naraščajočo dolžniško odvisnost od Pekinga, vendar entitetsko vodstvo poudarja nujnost posodobitve prometne mreže za gospodarski razvoj regije. Projekt utrjuje prisotnost kitajskega kapitala na Zahodnem Balkanu, kjer so infrastrukturni projekti pod okriljem pobude Pas in pot vse pogostejši.

Kitajske oblasti so napovedale uvedbo strogega režima izvoznih licenc za srebro, ki bo začel veljati 1. januarja 2026. Nova uredba pod državni nadzor postavlja približno 121 milijonov unč srebra, ki se letno izvozi iz države, kar predstavlja med 60 in 70 odstotkov celotne svetovne trgovine s tem rafiniranim plemenito kovino. Ministrstvo za trgovino je za obdobje 2026–2027 odobrilo le 44 podjetij, ki bodo imela dovoljenje za izvoz, s čimer so srebro uvrstili med strateške materiale, podobno kot redke zemeljske kovine. Omejitve so sprožile precejšnjo zaskrbljenost na svetovnih trgih, saj je cena srebra v letu 2025 dosegla rekordne vrednosti nad 80 dolarjev za unčo. Ameriški milijarder Elon Musk je opozoril, da bodo kitajski ukrepi močno prizadeli industrijske panoge, ki srebro potrebujejo kot ključno surovino, predvsem v sektorjih sončne energije, baterij in elektronike. Ker se povpraševanje po srebru zaradi zelenega prehoda in obrambnih potreb povečuje, so Združene države Amerike to kovino že uvrstile na seznam kritičnih mineralov. Globalni kupci trenutno ponujajo visoke premije, da bi si zagotovili zadostne zaloge pred uveljavitvijo novih pravil.