Kitajski predsednik Ši Džinping in ruski predsednik Vladimir Putin sta si ob začetku leta 2026 izmenjala novoletne čestitke, v katerih sta poudarila močno strateško vez med državama. Ši je v sporočilu izpostavil, da je partnerstvo v preteklem letu 2025 naredilo odločne korake naprej, hkrati pa je izrazil pripravljenost na ohranjanje tesnih stikov z ruskim kolegom pri usmerjanju dvo-stranskih odnosov proti novim dosežkom. Po navedbah kitajskih medijev Peking stavi na nadaljnjo vzajemno podporo na svetovnem prizorišču. Dialog med voditeljema odraža poglobljeno sodelovanje, ki se je krepilo skozi celotno preteklo leto, zlasti na področju energetike in geopolitičnega usklajevanja. Pogovori so potrdili, da državi ostajata ključni zaveznici v luči napetih odnosov z zahodnimi silami. Kitajska stran je v uradnem sporočilu poudarila, da nameravata državi v prihodnje še tesneje sodelovati pri vprašanjih globalne varnosti in gospodarskega razvoja.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je sporočila, da je uspešno zaključila dvodnevne vojaške vaje v vodah okoli Tajvana, ki so vključevale izstreljevanje raket in simulacijo blokade otoka. Predsednik Xi Jinping je pohvalil tehnološki napredek Kitajske na področjih, kot sta umetna inteligenca in polprevodniki, ter ponovno zatrdil, da bo Kitajska priključila samoupravni Tajvan.

Najnovejša poročila iz Tajvana razkrivajo globoka notranjepolitična razhajanja in naraščajoče pritiske s strani Kitajske, medtem ko se na evropskih tleh konflikt med Ukrajino in Rusijo stopnjuje z napadi na rusko prestolnico. Tajvanska opozicijska stranka Kuomintang se po najnovejših javnomnenjskih raziskavah sooča s padcem podpore, kar nekateri analitiki pripisujejo njihovi nezmožnosti prilagajanja hitro spreminjajočim se varnostnim razmeram. Medtem ko so kitajske vojaške vaje v okolici otoka postale stalnica, tajvanska mladina v javnih anketah izraža vse večji odpor do dejanj Pekinga. Japonski poslanci so ob tem izkazali podporo Tajvanu, kar dodatno zapleta regionalno diplomatsko dinamiko. Na drugi strani evrazijske celine je Ukrajina izvedla obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na Moskvo, kar je povzročilo prekinitev dobave električne energije in povzročilo precejšnjo paniko med lokalnim prebivalstvom. Napad predstavlja pomembno spremembo v ukrajinski taktiki, saj so cilji tokrat segli globoko v rusko zaledje, kar povečuje tveganje za nadaljnjo eskalacijo konflikta. Ti dogodki odražajo širši trend geopolitične nestabilnosti, kjer se lokalni konflikti in notranjepolitični boji neposredno prepletajo z mednarodno varnostjo.

Kitajska vlada je izrazila resno zaskrbljenost nad nedavnimi diplomatskimi in strateškimi potezami Izraela v avtonomnih regijah Somaliland in Tajvan. Po poročanju evropskega raziskovalnega inštituta Peking te dejavnosti razume kot neposredno grožnjo svojim strateškim interesom, zlasti v okviru pobude »En pas, ena cesta«. Kitajska stran ocenjuje, da bi izraelsko priznavanje ali krepitev vezi s temi regijami lahko destabilizirala dolgoročne načrte za gospodarsko povezovanje in vplivala na vprašanje suverenosti, ki ga Peking zagovarja v primeru Tajvana. Analitiki opozarjajo, da bi morebitno uradno priznanje Somalilanda s strani Izraela ustvarilo nevaren precedens, ki bi mu lahko sledile tudi druge države, kar bi dodatno zapletlo geopolitično sliko na Afriškem rogu. Kitajska, ki vlaga milijarde v infrastrukturo v tej regiji, vidi takšne premike kot poskus spodkopavanja njenega naraščajočega vpliva v Afriki in Aziji. Izrael se na te navedbe še ni uradno odzval, vendar njegovo delovanje v teh regijah sproža vprašanja o prihodnjih odnosih med Pekingom in Tel Avivom.

Kitajska vojska je pod vodstvom vzhodnega poveljstva začela obsežne vojaške manevre z imenom "Pravična misija 2025", ki potekajo v neposredni bližini Tajvana in vključujejo uporabo pravega streliva. Tajvansko obrambno ministrstvo se je na provokacije odzvalo z vzpostavitvijo operativnega centra in aktivacijo sil za takojšnje delovanje, medtem ko kitajski urad za zadeve Tajvana na vprašanja o trajanju operacije ne daje pojasnil. Dejanja Pekinga so sprožila ostre odzive mednarodne skupnosti, vključno z Združenimi državami Amerike, Evropsko unijo, Japonsko in Filipini, ki opozarjajo na resno ogrožanje regionalne stabilnosti in miru. Filipinsko obrambno ministrstvo je izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napetosti v regiji, ki neposredno vpliva na varnost v Južnokitajskem morju. Francoski poslanci in ameriški kongresniki so poudarili, da Kitajska z vojaškim ustrahovanjem napačno ocenjuje odločnost zahodnih zaveznic pri podpori demokratičnemu Tajvanu. Vojaške vaje predstavljajo enega najbolj intenzivnih pritiskov na otok v zadnjem obdobju in stopnjujejo strah pred morebitnim oboroženim spopadom v indopacifiški regiji.

Pakistanski podpredsednik vlade in zunanji minister Mohammad Ishaq Dar je na povabilo kitajskega zunanjega ministra Wang Yija obiskal Peking, kjer sta sopredsedovala sedmemu krogu strateškega dialoga zunanjih ministrov Pakistana in Kitajske. Srečanje, ki je potekalo med 3. in 6. januarjem 2026, je služilo kot osrednji posvetovalni mehanizem za pregled celotnega spektra bilateralnega sodelovanja ter razpravo o regionalnih in mednarodnih vprašanjih skupnega interesa. Med pogovori sta ministra napovedala vrsto pobud in spominskih dogodkov ob 75. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama. Obisk je potrdil skupna prizadevanja za poglobitev strateškega partnerstva, ki ga državi opisujeta kot trajno in neomajno. Strani sta ponovili zavezanost regionalnemu miru, stabilnosti in trajnostnemu razvoju, kar je ključnega pomena za geopolitično ravnovesje v Južni Aziji.

Kitajska ljudska armada je v okviru obsežnih vojaških vaj z naslovom "Pravična misija 2025" objavila serijo propagandnih videoposnetkov, s katerimi stopnjuje psihološki pritisk na Tajvan. Vzhodno poveljstvo kitajske vojske je izdalo videospot z naslovom "Ukrepi za prevzem oblasti", v katerem prikazujejo napredne vojaške zmogljivosti, vključno s taktikami za uničenje ključnih tarč in popolno nevtralizacijo sovražnikovih sil. Besedila pesmi v videoposnetkih neposredno opozarjajo, da bodo tisti, ki se zanašajo na tuje sile za dosego neodvisnosti Tajvana, tarča kitajskih raketnih sistemov Dongfeng. Propagandna kampanja dopolnjuje dejanske vojaške manevre v okolici otoka, ki so se začeli konec decembra 2024. Kitajski vojaški blogerji in uradni kanali izpostavljajo zmogljivosti za hitro uničenje tajvanskih obrambnih sistemov, kot so mobilni raketometi HIMARS. Gre za usklajen napad, ki združuje vojaško silo s t.i. "kulturnim bojem", s katerim Peking poskuša demoralizirati tajvansko prebivalstvo in oblasti v Tajpeju, hkrati pa mednarodni javnosti sporoča svojo pripravljenost na morebitno uporabo sile.

V dveh ločenih primerih v Tajvanu in Hongkongu so policisti odkrili trupli mladih žensk, ki sta bili po navedbah preiskovalcev žrtvi nasilnih dejanj svojih partnerjev. V okrožju Hualien na Tajvanu so na pokopališču Yuli našli 28-letno Lin, ki je bila le napol oblečena in je imela na telesu vidne znake nasilja, vključno z modricami na vratu in sledmi avtomobilskih pnevmatik na zadnjici. Policija je pridržala njenega partnerja, ki trdi, da je šlo za prepir, vendar preiskava poteka v smeri naklepnega umora in trpinčenja. Istočasno so v Hongkongu, v stanovanjskem kompleksu Lok Wah South Estate, odkrili truplo 35-letne domačinke v stanovanju njenega partnerja. Truplo je bilo skrito med vzmetnico in posteljnim okvirjem v neurejenem stanovanju brez električne energije. Policija kot glavnega osumljenca išče njenega partnerja nekitajskega porekla, s katerim je bila žrtev v zvezi približno pol leta. V obeh primerih preiskovalci poudarjajo brutalnost dejanj in dejstvo, da so osumljenci osebe, ki so bile žrtvam blizu.

Kitajske vojaške ladje in plovila kitajske obalne straže so se danes začeli umikati iz voda, ki obkrožajo Tajvan, potem ko so od ponedeljka tam izvajali obsežne vojaške manevre. Kljub delnemu umiku plovil tajvanske oblasti opozarjajo, da vojaške vaje kitajske vojske uradno še niso končane. Dogajanje sledi večdnevnim povečanim napetostim v regiji, kjer je Peking z uporabo mornarice in letalstva simuliral blokado otoka. Operacija je vključevala več deset lovskih letal in mornariških plovil, ki so vdrla v tajvansko identifikacijsko območje zračne obrambe. Tajvanske oborožene sile so v tem času ohranjale visoko stopnjo pripravljenosti in spremljale premike kitajskih sil. Peking te vaje označuje kot odgovor na po njihovem mnenju provokativna dejanja tajvanskih voditeljev, medtem ko Taipei poudarja, da gre za neupravičen pritisk na suverenost otoka. Situacija v Tajvanski ožini ostaja negotova, saj Kitajska redno izvaja tovrstne dejavnosti kot sredstvo političnega in vojaškega pritiska.

Zahodne države so začele razvijati inovativne metode za pridobivanje kritičnih mineralov in redkih zemelj, da bi zmanjšale svojo geostrateško odvisnost od kitajske prevlade na tem področju. Namesto dolgotrajnega odpiranja novih rudnikov se številna zagonska podjetja osredotočajo na ekstrakcijo kovin iz obstoječih virov, kot so naftne vrtine, odpadni tokovi in odvržena elektronika. Ta premik predstavlja poskus hitrega povečanja domačih predelovalnih zmogljivosti v Združenih državah Amerike. Strokovnjaki izpostavljajo, da bi lahko samo naftne vrtine podjetja Chevron v treh okrožjih Teksasa zagotovile svetovne potrebe po rodiju, ki velja za eno najdragocenejših plemenitih kovin. Rodij in drugi kritični materiali so ključni za proizvodnjo pametnih telefonov, električnih vozil, obnovljivih virov energije in sodobnega orožja. Ker so ti materiali v preteklosti služili kot orodje kitajskega geopolitičnega pritiska, nove tehnologije ločevanja elementov, kot sta neodim in dizprozij, postajajo prednostna naloga ameriške industrije in nacionalne varnosti.

Pakistanski premier Shehbaz Sharif in zunanji minister Ishaq Dar sta opravila telefonske pogovore s savdskim kronskim princem Mohammedom bin Salmanom in zunanjim ministrom Faisal bin Farhanom. Sharif je poudaril potrebo po enotnosti znotraj muslimanske ume, oba voditelja pa sta izrazila vizijo obetavne prihodnosti za Pakistan in Savdsko Arabijo. Dar in Farhan sta razpravljala o regionalnih razmerah in izmenjala novoletne voščilnice.

Kitajski predsednik Xi Jinping je napovedal, da bo bruto domači proizvod (BDP) Kitajske v letu 2025 dosegel približno pet odstotkov, kar je v skladu z uradno zastavljenimi cilji kitajske vlade. Xi je ob tem izpostavil »izjemen dinamičnost« kitajskega gospodarstva, ki se po njegovih besedah uspešno spopada z zunanjimi pritiski in notranjimi izzivi. Ta napoved sledi podatkom za leto 2024, ko je bila gospodarska rast prav tako petodstotna. Kljub optimističnim napovedim kitajskega vrha nekateri ekonomski analitiki opozarjajo, da gospodarski model države ostaja neuravnotežen. Kitajska se spopada z dolgotrajno nepremičninsko krizo in šibko domačo porabo, kar bi lahko v prihodnje otežilo doseganje zastavljenih stopenj rasti. Xi Jinping kljub temu vztraja pri oceni, da je kitajski gospodarski motor ključni steber svetovne stabilnosti in razvoja. Napovedi so bile podane v času, ko se Peking trudi spodbuditi investicije in okrepiti zaupanje mednarodnih trgov v kitajski finančni sistem.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v uradnih izjavah poudaril, da sta Peking in Moskva v letu 2025 dosegla pomemben napredek pri krepitvi vsestranskega strateškega partnerstva. Xi je izpostavil, da sta državi naredili samozavesten korak naprej pri usklajevanju svojih politik, kar po njegovih besedah pošilja močan signal mednarodni skupnosti o prevladi miru in pravičnosti. Kitajski voditelj je izrazil trdno namero za nadaljnji razvoj odnosov z Rusijo, ki temeljijo na tesnem sodelovanju na različnih področjih. Po navedbah kitajskega vrha so odnosi med državama v letu 2025 postali še močnejši steber stabilnosti v globalnem političnem prostoru. Xi je v svojem nagovoru poudaril, da bosta ljudstvo in pravičnost pod skupnim vodstvom obeh velesil zagotovo zmagala, kar nakazuje na tesno usklajenost interesov obeh držav v nasprotovanju zahodnim pritiskom. Razvoj partnerstva ostaja ena ključnih prednostnih nalog kitajske zunanje politike tudi v prihodnje.

Ameriški tehnološki gigant Nvidia se je zaradi izjemno visokega zanimanja kitajskih tehnoloških podjetij za napredne čipe z umetno inteligenco H200 obrnil na tajvanskega proizvajalca polprevodnikov TSMC s prošnjo po razširitvi proizvodnih zmogljivosti. Po poročanju tiskovne agencije Reuters so kitajski kupci za leto 2026 oddali naročila za več kot dva milijona enot teh procesorjev, kar Nvidia s trenutnimi kapacitetami težko zagotavlja. Strategija podjetja odraža prizadevanja za ohranitev močnega tržnega deleža na Kitajskem kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram. Povečano povpraševanje prihaja v času, ko se tehnološki sektor pospešeno usmerja v razvoj generativne umetne inteligence, za katero so Nvidiini izdelki ključnega pomena. Ker kitajska podjetja kopičijo zaloge zmogljive strojne opreme, se Nvidia spopada z logističnimi in proizvodnimi izzivi. TSMC kot ključni strateški partner zdaj preučuje možnosti za hitro prilagoditev svojih linij, da bi zadostil potrebam ameriškega naročnika in stabiliziral dobavne verige v Aziji.

Albanska policija je v Tirani izvedla operacijo, v kateri je aretirala tri tuji državljanke, osumljene izvajanja prostitucije v najetem stanovanju na bulevarju Zogu i Pare. Po uradnih podatkih gre za dve državljanki Kitajske in eno državljanko Tajske, ki so prostore uporabljale za plačljive spolne storitve. Poleg aretiranih so policisti uvedli kazenski postopek še proti šestim osebam, ki so domnevno koristile te storitve ali imele od dejavnosti finančno korist. Med preiskavo je policija zasegla določeno količino denarja in mobilne telefone. Preiskava se je osredotočila na nelegalno dejavnost v središču albanske prestolnice, kjer so osumljenke delovale pod krinko najemniškega stanovanja. Ta primer sledi podobnim preteklim racijam v regiji, ki kažejo na prisotnost organiziranih mrež za izkoriščanje tujih državljank. Policija nadaljuje z zbiranjem dokazov, da bi ugotovila, ali so aretirane ženske del širše kriminalne združbe, ki se ukvarja s trgovino z ljudmi ali organizirano prostitucijo v Albaniji.

Predsednik Ši Džinping je v novoletnem nagovoru obljubil blaginjo za vse in pozval k okrepitvi prizadevanj za spodbujanje gospodarske rasti ter tehnološkega napredka. Poudaril je tudi neustavljivo ponovno združitev s Tajvanom in izpostavil dosežke Kitajske na področju umetne inteligence.

Skoraj dvanajst let po eni največjih ugank v zgodovini civilnega letalstva so se v južnem Indijskem oceanu znova začele iskalne akcije za letalom Boeing 777 družbe Malaysia Airlines. Letalo, ki je bilo na poti iz Kuala Lumpurja v Peking z 239 osebami na krovu, je izginilo 8. marca 2014. Novo operacijo izvaja ameriško-britansko podjetje za morske raziskave Ocean Infinity, ki bo v iskanju uporabilo najsodobnejšo tehnologijo, vključno z avtonomnimi podvodnimi droni. Podjetje bo uporabilo robotsko opremo, ki se lahko potopi do globine 6.000 metrov in ostane pod vodo več dni. Ti roboti so opremljeni s sonarji visoke ločljivosti, ultrazvočnim slikanjem in magnetometri za izdelavo tridimenzionalnih zemljevidov morskega dna. Iskalna akcija naj bi po načrtih trajala do 55 dni, osredotočena pa bo na ožje in natančneje določeno območje kot v preteklosti. Malezijsko ministrstvo za promet je s podjetjem sklenilo pogodbo po načelu 'brez najdbe ni plačila', v primeru uspešnega odkritja razbitin pa bo podjetju izplačana nagrada v višini 70 milijonov dolarjev.

Tajvanski polprevodniški velikan Taiwan Semiconductor Manufacturing Company (TSMC) je uradno začel množično proizvodnjo svojih najsodobnejših 2-nanometrskih (2nm) čipov, znanih tudi pod oznako N2. Podjetje je v izjavi za javnost potrdilo, da gre za trenutno najnaprednejšo tehnologijo na svetu, kar utrjuje prevladujoč položaj Tajvana v svetovni industriji polprevodnikov. Ti čipi nove generacije so ključni za razvoj umetne inteligence, saj omogočajo znatno večjo procesno moč ob manjši porabi energije. Začetek proizvodnje predstavlja pomemben mejnik v tehnološki tekmi, saj TSMC ostaja korak pred svetovno konkurenco. Čipi velikosti dveh nanometrov so zaradi svoje majhnosti in učinkovitosti nepogrešljivi za najnovejše pametne telefone, superračunalnike in sisteme za strojno učenje. Kljub kitajskim omejitvam izvoza določenih surovin podjetje zagotavlja, da procesi potekajo po načrtih in brez motenj, kar je ključnega pomena za stabilnost svetovnih dobavnih verig v tehnološkem sektorju.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je v sredo, 31. decembra, objavilo odločitev o uvedbi dodatnih 55-odstotnih carin na uvoz govejega mesa iz Brazilije, Avstralije in Združenih držav Amerike. Ukrep, ki ga v Pekingu označujejo kot varnostni mehanizem, bo veljal tri leta in se bo uporabljal za uvoz, ki presega določene letne kvote. Odločitev temelji na ugotovitvah uradne preiskave, ki je pokazala, da povečan uvoz mesa iz omenjenih držav negativno vpliva na kitajsko domače gospodarstvo. Novi trgovinski ukrepi so usmerjeni proti največjim svetovnim izvoznikom govedine, medtem ko evropski izvozniki, vključno s francoskimi podjetji, ki so nedavno obnovila izvoz na kitajski trg, za zdaj ostajajo zunaj dosega teh povišanj. Kitajska vlada namerava s temi ukrepi zaščititi domače pridelovalce in stabilizirati notranji trg v obdobju gospodarskih prilagoditev.

Kitajska nacionalistična stranka (KMT) in Demokratična progresivna stranka (DPP) sta v luči priprav na prihodnje volitve in zakonodajno obdobje določili vodstvo svojih parlamentarnih skupin. V stranki KMT je položaj generalnega koordinatorja v nacionalnem parlamentu obdržal Fu Kun-chi, ki je bil po spremembi notranjih pravil o omejitvi mandatov edini kandidat. Fu je ob izvolitvi napovedal ostro opozicijsko delovanje in napovedal »upor delavcev in kmetov« proti politikam vladajoče stranke DPP. Na lokalni ravni v mestu Taichung je stranka DPP prav tako oblikovala novo vodstvo svetniške skupine pod vodstvom Zhouja Yong-honga. Glavna naloga novega vodstva bo podpora kandidaturi He Xin-chun za položaj županje na volitvah leta 2026. Te notranje politične osvežitve se odvijajo v času povečanih napetosti s celinsko Kitajsko, ki izvaja preiskave proti tajvanskim politikom zaradi njihovih stališč o neodvisnosti otoka, kar dodatno zaostruje politično ozračje v državi.