Tajvanska obalna straža je potrdila, da so se kitajska bojna plovila umaknila iz okolice otoka po dveh dneh obsežnih vojaških vaj, ki so vključevale simulacijo blokade tajvanskih pristanišč in pomorskih napadov. Kljub umiku večine sil, Tajvan ohranja pripravljenost z 11 plovili na morju.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno zavrnilo trditve Kitajske, da je Peking igral ključno vlogo pri umirjanju napetosti med Indijo in Pakistanom po majskih oboroženih incidentih. Kitajski zunanji minister Wang Yi je namreč pred tem izjavil, da je bila Kitajska dejavna posrednica pri reševanju več mednarodnih žarišč, vključno z dolgotrajnim sporom med jedrskima sosedama v južni Aziji. New Delhi je v odzivu poudaril, da v njunih dvostranskih odnosih ni prostora za tretjo stran. Napetosti, ki so se stopnjevale v mesecu maju, so po navedbah indijskih oblasti vprašanje suverenosti in neposrednega dialoga, ne pa rezultat zunanjega diplomatskega pritiska Pekinga. Indija vztrajno ohranja stališče, da se o vseh vprašanjih s Pakistanom pogaja izključno neposredno, brez vmešavanja mednarodnih akterjev. To nasprotuje kitajskemu prikazu dogodkov, po katerem naj bi bila ravno njihova diplomacija zaslužna za preprečitev širšega konflikta in stabilizacijo regije.

Kitajsko tehnološko podjetje ByteDance, ki ima v lasti priljubljeno platformo TikTok, namerava v letu 2026 investirati približno 14 milijard ameriških dolarjev (100 milijard kitajskih juanov) v nakup naprednih čipov za umetno inteligenco ameriškega proizvajalca Nvidia. Po poročanju časnika South China Morning Post je izvedba tega ambicioznega načrta neposredno odvisna od odločitve prihajajoče ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa glede izvoznih dovoljenj za procesorje H200 na kitajski trg. Načrtovana investicija znatno presega letošnje izdatke podjetja za strojno opremo AI, kar kaže na intenzivna prizadevanja kitajskih podjetij za ohranitev konkurenčnosti na področju generativne umetne inteligence kljub zaostrenim trgovinskim omejitvam. Ameriška vlada je v preteklosti že omejila izvoz najzmogljivejših Nvidiinih izdelkov na Kitajsko, kar je podjetje prisililo v razvoj prilagojenih in manj zmogljivih različic za tamkajšnji trg. ByteDance se zdaj nadeja, da bo z novo generacijo procesorjev H200 lahko posodobil svoje podatkovne centre in izboljšal algoritme. Vendar pa analitiki opozarjajo, da bo ključno vlogo igrala geopolitična dinamika med Washingtonom in Pekingom, saj bi lahko morebitne nove carine ali strožji tehnološki embargo popolnoma onemogočili uresničitev teh poslovnih načrtov.

Tajvansko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo nedavne izjave venezuelskega ministrstva za zunanje zadeve, ki je ameriško prodajo orožja Tajvanu označilo za vmešavanje v notranje zadeve Kitajske. Tajvanska diplomacija je v uradnem odzivu poudarila, da so trditve Caracasa neresnične in da Venezuela s sklicevanjem na načelo ene Kitajske neutemeljeno zanika suverenost Tajvana. Po navedbah ministrstva v Tajpeju dejanja Združenih držav Amerike niso namenjena destabilizaciji regije, temveč krepijo obrambne zmogljivosti demokratičnega otoka. Predstavniki Tajvana so Venezuelo pozvali, naj se namesto vmešavanja v vprašanja suverenosti drugih držav raje posveti lastnim notranjim težavam in pomanjkanju demokratične legitimnosti. V izjavi so poudarili, da sedanja venezuelska vlada nima trdne podpore ljudstva in bi se morala odzvati na potrebe lastnih državljanov. Tajvan ostaja neodvisna in suverena država, ki bo še naprej sodelovala z mednarodnimi partnerji pri zagotavljanju varnosti v Tajvanski ožini.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je izjavil, da kitajske vojaške vaje niso osamljen dogodek, temveč del širše strategije širitve avtoritarne oblasti, ki ogroža globalno stabilnost, medtem ko je predsednica Kuomintanga Zheng Liwen ponovila poziv k sprejemu konsenza iz leta 1992 in obljubila udeležbo na novoletni slovesnosti pred predsedniško palačo. Zheng Liwen je izrazila upanje, da bo Kitajska prenehala z vojaškimi aktivnostmi in da bo vlada pod vodstvom DPP sprejela konsenz iz leta 1992 in se uprla tajvanski neodvisnosti.

Leto 2026 bo po napovedih strokovnjakov izjemno pomembno za raziskovanje vesolja in opazovanje astronomskih pojavov. Osrednji dogodek bo misija Artemis II, v okviru katere se bodo astronavti agencije NASA po več kot petdesetih letih vrnili v bližino Lune. Poleg človeške posadke se na Lunino površje odpravlja tudi flota robotskih pristajalnikov, med katerimi izstopa povečano plovilo Blue Moon podjetja Blue Origin, ki ga vodi Jeff Bezos. Svoje robotske misije na Luno v tem obdobju načrtujejo tudi Kitajska in številna zasebna ameriška podjetja. Ljubitelji astronomije bodo v letu 2026 priča vrsti redkih nebesnih pojavov. Leto se bo začelo s superluno 3. januarja, sledila pa ji bo astronomska modra luna. Med najpomembnejšimi dogodki bo popolni sončni mrk, ki bo zaradi svoje vidnosti pritegnil opazovalce z vsega sveta. Poleg mrkov bodo nebo prečili tudi kometi, kar bo skupaj z načrtovanimi poleti proti Marsu in novimi pogledi na globoko vesolje zaznamovalo eno najbolj aktivnih let v sodobni astronomiji.

Kitajski predsednik Xi Jinping in ruski predsednik Vladimir Putin sta si ob vstopu v novo leto izmenjala praznična voščila, pri čemer sta poudarila zavezanost k nadaljnjemu razvoju strateškega partnerstva med državama. Xi Jinping je v svojem sporočilu izrazil pripravljenost na tesno sodelovanje s Putinom za zagotovitev stalnega napredka v bilateralnih odnosih, ki so se v zadnjih letih močno okrepili. Voditelja sta v izmenjavi sporočil izpostavila pomen stabilnosti in skupnega nastopa na mednarodnem prizorišču. Dogodek odraža trend krepitve vezi med Pekingom in Moskvo v času zaostrenih globalnih geopolitičnih razmer. Kitajska stran je poudarila, da namerava s Rusijo graditi na preteklih uspehih in razširiti sodelovanje na področjih gospodarstva, varnosti in kulture, kar utrjuje njuno zavezništvo kot protiutež zahodnim vplivom.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo dodatne video posnetke sestreljenega drona, ki naj bi bil uporabljen pri napadu na Putinovo rezidenco. Kitajski viri so izjavili, da je bil namen napada zaostriti pogoje za morebitna mirovna pogajanja. Visoka predstavnica EU Kaja Kallas je izrazila dvom v poročila o ukrajinskem napadu na rezidenco in menila, da gre za odvračanje pozornosti.

Za ameriško gospodarstvo leta 2025 naj bi bili ključni besedi "dostopnost" in "odpuščanja". Restavracija Wagamama razmišlja o podražitvah zaradi povečanih stroškov dela, ki jih je uvedla Rachel Reeves. Yorkshire Building Society opozarja Britance, ki imajo na bančnih računih več kot 5.001 £, saj naj bi milijoni ljudi imeli velike vsote denarja na računih, ki ne prinašajo obresti. Poleg tega je znana banka ponovno uvedla orodje za varčevanje, s katerim bi lahko prihranili 667 £ do leta 2026.

Odbor za pravosodje in upravo tajvanskega parlamenta je včeraj obravnaval predlog zakona o političnih uradnikih in dopolnitve zakona o odnosih med prebivalci Tajvana in celinske Kitajske. Zakonodajne spremembe, ki jih je predlagal tajvanski izvršni svet, predvidevajo strožji nadzor nad potovanji javnih uslužbencev in nekdanjih visokih uradnikov na celinsko Kitajsko. Cilj reforme je preprečiti dejavnosti, ki bi lahko škodovale nacionalnemu dostojanstvu in varnosti države, vključno z udeležbo na političnih dogodkih v organizaciji Pekinga. Med parlamentarno razpravo so se pojavili ostri spori glede nadzora nad delom visokih funkcionarjev. Poslanec Huang Kuo-chang iz stranke NPP je izrazil dvom o zakonitosti dolgotrajne odsotnosti predsednice nadzornega sveta Chen Chu, ki naj bi bila z dela odsotna več kot leto dni. Hkrati je opozicijska poslanka Weng Hsiao-ling iz stranke Kuomintang kritizirala Izpitni svet (Examination Yuan) zaradi domnevne opustitve dolžnosti in nepripravljenosti na prevzem nadzornih funkcij nad izvršno vejo oblasti. Peking se je na predlagane ukrepe odzval s kritiko, češ da gre za obliko "zelenega terorja" in avtoritarnosti vladajoče Demokratske napredne stranke.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je sredi decembra sprožila obsežne vojaške vaje z imenom »Pravično poslanstvo-2025«, ki so potekale v okolici Tajvana. Zaradi povečane vojaške dejavnosti in preletov kitajskih letal v bližini otoka je tajvanski Inštitut za znanost in tehnologijo Chung-Shan (NCSIST) odpovedal načrtovano testiranje raket na območju baze Jiupeng. Tajvanske oblasti so odločitev utemeljile s spremembo nalog, medtem ko tuji opazovalci ocenjujejo, da so kitajske operacije neposredno vplivale na tajvanske obrambne načrte. Evropska unija se je na kitajsko vojaško dejavnost odzvala z ostro obsodbo. Evropska služba za zunanje delovanje je v izjavi poudarila, da nasprotuje kakršnim koli enostranskim dejanjem, ki bi spremenila status quo v Tajvanski ožini. Tuji mediji ob tem opozarjajo na vse večjo intenzivnost in realističnost kitajskih vojaških manevrov, ki postajajo vedno bolj usmerjeni v simulacijo dejanskega spopada. Kitajsko vzhodno poveljstvo je z vajami, ki vključujejo streljanje z ostrim strelivom, dodatno zaostrilo varnostne razmere v regiji, kar povzroča visoko stopnjo zaskrbljenosti v mednarodni skupnosti.

V tajvanskem parlamentu so se okrepile napetosti zaradi predlaganih sprememb zakona o upravljanju z neprimernim premoženjem političnih strank, s katerimi bi lahko organizacijama, kot sta Združenje žensk in Kitajski mladinski korpus, oprostili status povezanih organizacij. Opozicija je predlagala spremembe zakona o posodobitvi veteranskih vasi, kar bi lahko povzročilo znatne stroške za javna sredstva. Poleg tega je vlada sprejela spremembe zakona o odnosih med ljudmi na Tajvanu in Kitajskem, ki uvajajo nadzor nad obiski poslancev na Kitajskem, kar je naletelo na kritike kitajskega urada za tajvanske zadeve.

Tajvansko ministrstvo za notranje zadeve je v luči naraščajočih varnostnih tveganj in vse močnejšega pritiska Kitajske sprejelo nove predpise, ki omejujejo potovanja visokih uradnikov in javnih uslužbencev na kitajsko celino. Z novim letom bodo morali politični funkcionarji, župani in uslužbenci, ki delujejo na področju nacionalne varnosti, upoštevati strožje pogoje pri uveljavljanju pravice do obiska sorodnikov ali udeležbe na pogrebih. Dovoljena stopnja sorodstva za takšne obiske se bo s sedanjega četrtega kolena znižala na tretje koleno. Odločitev je odziv na pogoste primere nezakonitih pridržanj in zasliševanj tajvanskih državljanov s strani kitajskih oblasti ter povečanega tveganja za osebno varnost javnih uslužbencev. Sprememba pravilnika o vstopu na ozemlje celinske Kitajske za javne uslužbence in osebe s posebnim statusom je bila uradno objavljena v decembru, veljati pa bo začela s 1. januarjem 2026. Ukrep odraža širšo strategijo tajvanske vlade za zaščito nacionalnih interesov in omejevanje možnosti za kitajsko infiltracijo.

Opozicijski poslanci so že petič zapored blokirali predlog obrambnega proračuna v parlamentu. Jiang Qichen je poudaril, da opozicija ne nasprotuje proračunu za obrambo, vendar želi podrobnejšo razlago. Medtem je Luo Wenjia izjavil, da je Kitajska že "oprala KMT v rdeče" in da je vodstvo stranke pod vplivom Kitajske. Poleg tega naj bi spremembe zakona o strankarskem premoženju omogočile tudi rešitev za Združenje žensk. Ke Wenzhe naj bi se srečal s člani zakonodajnega telesa, da bi spodbudil spremembe zakona o reproduktivni medicini.

Japonska vlada je Kitajski uradno prenesla svojo zaskrbljenost zaradi obsežnih vojaških vaj, ki jih je Peking ta teden sprožil v okolici Tajvana. Čeprav proti Japonski niso bili izvedeni neposredni vojaški ukrepi, Tokio pričakuje, da bi kitajska vojska lahko v prihodnje še okrepila svoje dejavnosti v regiji. Odnosi med državama so se dodatno zaostrili zaradi predhodnih izjav japonske premierke o morebitni krizni situaciji v zvezi s Tajvanom, kar Peking interpretira kot vmešavanje v notranje zadeve. Napetosti stopnjujejo tudi dejavnosti kitajske obalne straže, ki po poročanju japonskih virov rekordno število dni zapored patruljirajo v bližini otočja Diaoyu, ki je predmet dolgoletnega ozemeljskega spora med državama. Japonska je v odgovor na kitajske manevre proti Tajvanu napotila ladjo, ki bo zbirala podatke in spremljala potek vojaških vaj. Peking vaje utemeljuje kot odgovor na domnevne provokacije in krepitev vezi med Tajpejem in Tokiem.

Tajvanski gigant Taiwan Semiconductor Manufacturing Company (TSMC), ki velja za vodilnega svetovnega proizvajalca polprevodnikov, je uradno začel serijsko proizvodnjo svojih najnovejših 2-nanometrskih (N2) čipov. Gre za trenutno najnaprednejšo tehnologijo v industriji polprevodnikov, ki po navedbah podjetja prinaša bistveno višjo gostoto in večjo energetsko učinkovitost v primerjavi s predhodnimi generacijami. Proizvodnja se je začela v obratu Fab 22 v mestu Kaohsiung na jugu Tajvana, s čimer podjetje sledi svojim zastavljenim časovnim načrtom za konec leta 2025. Uvedba nove tehnologije je tesno povezana z izjemnim porastom povpraševanja po strojni opremi za umetno inteligenco (AI). Po ocenah analitske hiše Gartner bodo svetovni izdatki za umetno inteligenco v letu 2025 dosegli približno 1.500 milijard dolarjev, do leta 2026 pa bi se ta številka lahko povzpela na več kot 2.000 milijard dolarjev, kar predstavlja skoraj dva odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda. Čipi TSMC so ključni sestavni deli za izdelke tehnoloških velikanov, kot sta Apple in Nvidia, uporabljajo pa se v vsem, od pametnih telefonov do naprednih raketnih sistemov. Analitiki poudarjajo, da tehnološka prevlad TSMC ne predstavlja le gospodarske moči, temveč deluje tudi kot t. i. silicijev ščit otoka. Slednji zagotavlja Tajvanu določeno stopnjo varnosti v luči napetih odnosov s Kitajsko, saj bi bila prekinitev dobave tako kritičnih komponent usodna za svetovno gospodarstvo. Proizvodnja najsodobnejših procesorjev na domačih tleh tako ostaja ključna strateška prednost Tajvana.

Filipinsko obrambno ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj, saj menijo, da ogrožajo regionalni mir in stabilnost. Francoski poslanci so javno podprli Tajvan in obsodili kitajsko ustrahovanje. Na vprašanje o koncu vaj, kitajski urad za tajvanske zadeve ni podal konkretnega odgovora, ampak je novinarje napotil na druge službe za podrobnosti.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v novoletnem sporočilu Vladimirju Putinu pohvalil "odločne korake" v strateškem partnerstvu med Kitajsko in Rusijo v letu 2025. Izrazil je željo po ohranjanju tesnih stikov s Putinom in usmerjanju dvostranskih odnosov k novemu napredku.

Delnice so se v Evropi v torek odprle mešano, potem ko so v Aziji zdrsnile, saj so nekatere regionalne trge zaključile trgovanje za leto. Cene surove nafte so se rahlo povečale, zlato in srebro pa sta nadaljevala svojo rast. Pomembnejše azijske borze, vključno s Tokiom in Seulom, so bile v sredo zaprte zaradi novoletnih praznikov, trgovanje pa je bilo mešano na tistih borzah, ki so ostale odprte.

Delnice so v Evropi v torek odprle mešano, potem ko so v Aziji zdrsnile, saj so nekatere regionalne borze zaključile trgovanje za leto 2025. Cene surove nafte so se zvišale, zlato in srebro pa sta ponovno začela rasti.