Delnice so v Evropi v torek odprle mešano, potem ko so v Aziji zdrsnile, saj so nekatere regionalne borze zaključile trgovanje za leto 2025. Cene surove nafte so se zvišale, zlato in srebro pa sta ponovno začela rasti.

Kitajsko podjetje China Vanke, ki je nekoč veljalo za največjega nepremičninskega razvijalca v državi po obsegu prodaje, se je prejšnji teden v zadnjem trenutku izognilo bankrotu. Podjetje, ki uživa podporo države, je poravnalo obveznosti iz obveznic v vrednosti dveh milijard juanov oziroma približno 284 milijonov ameriških dolarjev. Kljub uspešnemu poplačilu tega dolga pa razvijalec še naprej išče načine za odlog plačila dodatnih 3,7 milijarde juanov dolga, kar kaže na globoko zakoreninjene težave v sektorju. Dogodek poudarja izjemno krhkost kitajskega nepremičninskega trga, ki se spopada z dolgotrajnim in boleče počasnim okrevanjem. Ker gre za podjetje z državno podporo, so finančni trgi še posebej pozorni, saj bi morebitni zlom China Vanke povzročil precejšnje pretrese v drugem največjem gospodarstvu na svetu. Trenutne razmere kažejo, da ukrepi kitajskih oblasti za stabilizacijo trga še niso prinesli želenih rezultatov, nepremičninska kriza pa ostaja ključno tveganje za kitajsko gospodarsko rast.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je na zunanjepolitičnem simpoziju izjavil, da je Peking odigral ključno vlogo pri umirjanju vojaških napetosti med Indijo in Pakistanom. S temi navedbami se je Kitajska pridružila ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki je že večkrat poudaril, da je Washington preprečil morebitno vojno med jedrskima silama po njunem letošnjem vojaškem spopadu. Wang Yi je poudaril prizadevanja Pekinga za vzpostavitev trajnega miru v regiji, kar odseva podobne retorične vzorce ameriške administracije. Indija se na kitajske trditve o posredovanju še ni uradno odzvala, vendar je New Delhi v preteklosti vztrajno zavračal vmešavanje tretjih strani v dvostranska vprašanja s Pakistanom. Kljub temu Kitajska zdaj javno prevzema del zaslug za stabilizacijo razmer, kar nakazuje na širšo geopolitično tekmo za vpliv v Južni Aziji. Spor med Indijo in Pakistanom, ki se je letos sprevrgel v neposredne letalske spopade, ostaja eno najnevarnejših kriznih žarišč na svetu, kjer sta obe velesili skušali uveljaviti svojo diplomatsko moč.

Kitajska nacionalna letalska družba Air China je s podjetjem Airbus sklenila pogodbo o nakupu 60 letal iz družine A320neo. Po poročanju podjetja bo nakup izveden prek podjetja Air China Import and Export, ki v poslu nastopa kot uvozni zastopnik. Skupna vrednost naročila po kataloških cenah znaša približno 9,53 milijarde ameriških dolarjev, vendar se v letalski industriji ob tovrstnih večjih naročilih običajno dogovorijo za znatne popuste. Naložba v floto predstavlja strateško širitev zmogljivosti kitajskega prevoznika v času, ko se letalski trg v Aziji po pandemiji ponovno stabilizira. Letala A320neo so znana po svoji večji učinkovitosti pri porabi goriva, kar bo družbi pomagalo pri zniževanju operativnih stroškov in doseganju okoljskih ciljev. Dostave letal naj bi bile razporejene v prihodnjih letih, s čimer bo Air China posodobila svojo floto na kratkih in srednje dolgih progah.

Indijsko ministrstvo za finance je v torek uradno uvedlo triletne uvozne carine na določene jeklene izdelke, s čimer želi zaščititi domačo industrijo pred pritokom poceni blaga, predvsem iz Kitajske. Po navedbah vladnega odloka bodo carine v prvem letu znašale 12 odstotkov, v drugem letu 11,5 odstotka, v zadnjem letu pa se bodo znižale na 11 odstotkov. Ukrep sledi večmesečnim razpravam o potrebi po zaščitnih mehanizmih, potem ko se je izkazalo, da predhodni začasni ukrepi niso zadostovali za dolgoročno stabilizacijo trga. Odločitev New Delhija prihaja v času zaostrenih svetovnih trgovinskih odnosov, povezanih s kitajskim izvozom jekla, hkrati pa sledi podobnim protekcionističnim ukrepom, ki so jih že sprejele Združene države Amerike. Indijska vlada s tem korakom neposredno naslavlja težave domačih proizvajalcev, ki so se v zadnjem obdobju spopadali z nelojalno konkurenco subvencioniranega kitajskega jekla. Čeprav se carine nanašajo na širok nabor izdelkov, so določene izjeme še vedno predvidene, vendar vlada poudarja, da je primarni cilj vzpostavitev pravičnejših pogojev na domačem trgu.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je obljubil, da bo branil suverenost Tajvana, in poudaril, da svet opazuje odločnost Tajvancev pri obrambi. Peking je ponovil, da je priključitev Tajvana neizogibna.

Indijska vlada je uradno uvedla zaščitne carine na uvoz določenih jeklenih izdelkov iz Kitajske in Vietnama, da bi omejila nenaden porast uvoza in zaščitila domačo industrijo. Po navedbah indijskega finančnega ministrstva bodo carine veljale tri leta, pri čemer se bodo stopnje postopoma zniževale. V prvem letu bo dajatve znašala 12 odstotkov, v drugem letu 11,5 odstotka, v zadnjem tretjem letu pa se bo stopnja znižala na 11 odstotkov. Ukrep je bil sprejet kot odziv na močan pritisk kitajskega jekla na indijski trg, kar je povzročilo nestabilnost pri lokalnih proizvajalcih. Gre za klasičen primer trgovinske zaščite, s katero želi New Delhi preprečiti damping in zagotoviti konkurenčnost domačega gospodarstva. Carine se nanašajo na specifične jeklene izdelke, ki so v zadnjem obdobju preplavili trg zaradi upada povpraševanja v drugih svetovnih regijah in kitajskih izvoznih presežkov. Odločitev odraža širši trend v azijsko-pacifiški regiji, kjer se države vse pogosteje spopadajo s trgovinskimi neravnovesji s pomočjo protekcionističnih ukrepov.

Hongkonški trg vrednostnih papirjev je ob koncu leta zabeležil povečano aktivnost na področju prvih javnih ponudb (IPO) in naložbenih strategij za prihajajoče leto 2026. Kitajsko podjetje za načrtovanje integriranih vezij GigaDevice (兆易創新) je napovedalo vstop na hongkonško borzo s ciljem zbrati do 4,68 milijarde hongkonških dolarjev. Družba načrtuje prodajo 28,9 milijona delnic po ceni med 132 in 162 dolarji, pri čemer bo trgovanje steklo 13. januarja 2026. Ponudbo podpirajo močni institucionalni vlagatelji, vključno s podjetjem Taikang Life. Hkrati se na borzo podaja MiniMax (稀宇科技), eden izmed vodilnih kitajskih akterjev na področju umetne inteligence, ki namerava zbrati 4,19 milijarde hongkonških dolarjev. Kljub povečanim izgubam v prvih treh četrtletjih podjetje uživa podporo tehnoloških gigantov, kot so Alibaba, Tencent in razvijalec videoiger MiHoYo. Za male vlagatelje ostajajo privlačne tudi delnice z visokimi dividendami, predvsem iz bančnega sektorja. Bank of China, ICBC in China Construction Bank ponujajo stabilne donose z nizkimi vstopnimi stroški, kar vlagatelji vidijo kot varno zatočišče v času tržne negotovosti in valutnih nihanj juana.

Šanghajsko zagonsko podjetje za generativno umetno inteligenco MiniMax Group je v Hongkongu uradno začelo postopek prve javne ponudbe delnic (IPO), s katero namerava zbrati do 538,5 milijona ameriških dolarjev (približno 4,19 milijarde hongkonških dolarjev). Podjetje bo v globalno ponudbo vključilo 25,39 milijona delnic po ceni med 19,40 in 21,20 ameriškega dolarja na delnico. Sredstva bodo namenjena podpori hitre rasti in krepitvi konkurenčnosti v izjemno dinamičnem sektorju umetne inteligence na Kitajskem, kjer se podjetje uvršča med vodilne akterje. Projekt uživa močno podporo mednarodnih vlagateljev, med katerimi izstopata kitajski tehnološki velikan Alibaba Group Holding in državni premoženjski sklad Abu Dabija (ADIA). Alibaba je po dostopnih podatkih pridobila približno 13,66-odstotni delež v podjetju z namenom integracije naprednih modelov umetne inteligence v svoje storitve v oblaku. Približno pet odstotkov delnic je namenjenih malim vlagateljem v Hongkongu, preostalih 95 odstotkov pa mednarodnim institucionalnim vlagateljem. Kljub visokim pričakovanjem glede tehnološkega napredka strokovnjaki poudarjajo, da naložba nima neposrednega vpliva na trge kriptovalut, saj gre za klasično lastniško financiranje.

Kitajsko ministrstvo za finance in davčna uprava sta napovedala znižanje stopnje davka na dodano vrednost (DDV) pri prodaji nepremičnin, ki so v lasti manj kot dve leti. Nova uredba, ki bo stopila v veljavo 1. januarja 2026, znižuje davčno stopnjo s 5 % na 3 %, medtem ko prodaja nepremičnin, ki so v lasti več kot dve leti, ostaja oproščena plačila DDV. Gre za prvo tovrstno spremembo po devetih letih, s katero želi Peking povečati likvidnost na sekundarnem trgu in zmanjšati stroške za lastnike, ki se soočajo s hitro prodajo ali špekulativnim trgovanjem. Kljub ukrepom so analitiki pri investicijski banki JPMorgan Chase skeptični glede dejanskega učinka teh sprememb na trg. Po njihovem mnenju so prihranki za prodajalce minimalni in verjetno ne bodo bistveno izboljšali pričakovanj kupcev glede gibanja cen nepremičnin. Medtem ko Hongkong beleži povečano aktivnost zaradi nižjih stopenj kolkovin in rastočih najemnin, ki najemnike spodbujajo k nakupu lastnih domov, osrednji kitajski trg še vedno išče stabilnost sredi širših gospodarskih negotovosti in spremenljivih obrestnih mer.

Kitajski državni svet za tajvanske zadeve je označil vojaške vaje okoli Tajvana kot upravičen ukrep za zaščito suverenosti. Tajvanski Svet za celinske zadeve je odgovoril, da to ne spreminja dejstva, da Republika Kitajska obstaja že 115 let. Svet za celinske zadeve je tudi komentiral spremembe zakona, ki ureja odhod poslancev na Kitajsko, rekoč, da so te spremembe odgovor na kitajska prizadevanja za infiltracijo. Zheng Liwen iz Kuomintanga se je udeležila slovesnosti ob dvigu zastave pred predsedniško palačo in izjavila, da je stranka zvesta Republiki Kitajski. Zheng Liwen je obtožil predsednika Lai Qingdeja, da provocira Kitajsko in izkorišča strah pred vojno za pridobivanje volilne podpore.

Kitajske oblasti so po poročanju tujih medijev uvedle novo, javno nedokumentirano pravilo, po katerem morajo proizvajalci polprevodnikov pri širjenju svojih zmogljivosti uporabiti vsaj 50 odstotkov opreme domačega izvora. Po navedbah virov, ki so seznanjeni s postopki pridobivanja državnih dovoljenj, morajo podjetja v svojih razpisnih dokumentacijah jasno navesti izvor strojne opreme. Če delež kitajskih strojev ne dosega zahtevanega praga, uradniki zaustavijo postopke za odobritev gradnje ali posodobitve tovarn. Čeprav uradna politika o tej omejitvi ne obstaja, se pravilo izvaja prek strogih pregledov javnih naročil, povezanih s širitvijo obratov. Viri navajajo, da si Peking dolgoročno prizadeva za popolno neodvisnost od tuje tehnologije, pri čemer naj bi bil končni cilj 100-odstotna uporaba domače opreme. Nekatere izjeme so mogoče le pri najnaprednejših proizvodnih linijah, kjer kitajska tehnologija še ne dosega potrebnih standardov, vendar so pritiski regulatorjev na podjetja vse močnejši. Ta poteza predstavlja odgovor na mednarodne trgovinske omejitve in je namenjena pospeševanju rasti domače industrije polprevodnikov. S prisilnim povečevanjem povpraševanja po lokalni opremi želi Kitajska zmanjšati ranljivost svoje dobavne verige in okrepiti tehnološko samozadostnost v času zaostrenih odnosov z zahodnimi silami, predvsem z Združenimi državami Amerike.

Združene države Amerike so podelile letni izvozni dovoljenji južnokorejskima tehnološkima gigantoma Samsung Electronics in SK Hynix, ki jima bosta v letu 2026 omogočili dobavo ameriške opreme za proizvodnjo polprevodnikov v njune tovarne na Kitajskem. Po navedbah virov, ki so seznanjeni z odločitvijo, gre za uvedbo novega sistema licenciranja, ki nadomešča prejšnje širše izjeme, namenjene tujim proizvajalcem čipov, ki delujejo na kitajskem trgu. Ta poteza je ključna za ohranitev stabilnosti v svetovni oskrbovalni verigi z elektroniko, saj podjetjema omogoča nemoteno posodabljanje proizvodnih linij v njunih kitajskih obratih. Kljub trenutni odobritvi pa bodo pravila po letu 2026 postala strožja, saj bodo morali vlagatelji od leta 2027 dalje vsako leto znova zaprositi za nove izjeme oziroma dovoljenja. Odločitev odraža prizadevanja ameriške administracije po nadzorovanem izvozu tehnologije na Kitajsko, hkrati pa poskuša preprečiti večje motnje v globalni industriji. Ta razvoj dogodkov neposredno izhaja iz razprav, ki so se začele septembra 2025, ko so ameriški uradniki predlagali prehod s trajnih izjem na letne odobritve kot kompromisno rešitev za zaščito nacionalnih interesov brez povzročitve gospodarskega zloma v sektorju polprevodnikov.

Evropska unija je obsodila kitajske vojaške vaje okoli Tajvana, pri čemer je poudarila, da te vaje ogrožajo mednarodni mir in stabilnost ter nasprotujejo enostranskim spremembam statusa quo. Kitajski predstavniki so se na izjave EU odzvali z nezadovoljstvom in trdijo, da izjave kršijo načelo "ene Kitajske" in se vmešavajo v notranje zadeve Kitajske.

Predsednik kirgizijskega državnega komiteja za nacionalno varnost (GKNB) Kamčibek Tašijev je med delovnim sestankom ostro kritiziral predstavnika kitajskega podjetja China Road, ker je nagovor podal v ruskem jeziku. Tašijev je od kitajskega poslovneža, ki sodeluje pri gradbenih projektih na južni obali jezera Isik Kul, zahteval, da se namesto ruščine nauči in uporablja kirgizijski državni jezik. Incident se je zgodil v času povečanih prizadevanj kirgizijskih oblasti za uveljavljanje nacionalnega jezika v javnem in poslovnem življenju, kjer je ruščina še vedno močno prisotna kot jezik sporazumevanja. Dogodek odraža širšo politično usmeritev Kirgizije k zmanjševanju vpliva ruskega jezika in krepitvi nacionalne identitete. Tašijev, ki velja za enega najvplivnejših politikov v državi, je s svojo zahtevo neposredno nagovoril tuje investitorje, ki delujejo v republiki. Podjetje China Road je ključni izvajalec infrastrukturnih projektov v Kirgiziji, vendar so se njihovi predstavniki zdaj znašli pod pritiskom glede jezikovne politike države gostiteljice. Videoposnetek dogodka se je hitro razširil po družbenih omrežjih in sprožil razprave o statusu jezikov v Srednji Aziji.

Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike je v novem poročilu opozorilo na hitro širjenje in modernizacijo kitajskega raketnega arzenala, ki vključuje tudi medcelinske balistične rakete z dosegom do celinskega dela ZDA. Objavljeni zemljevidi razkrivajo, da kitajske sile krepijo svojo sposobnost za napade na cilje v celotni indo-pacifiški regiji, kar neposredno ogroža ameriška vojaška oporišča in zaveznike v regiji, vključno s Tajvanom. Pentagon posebej izpostavlja razvoj novih protiladijskih raket, ki bi lahko v primeru regionalnega konflikta ciljale na ameriške mornariške flote. Kitajska mornarica je v sklopu teh prizadevanj izvedla teste novih raket, ki so namenjene uničevanju velikih bojnih ladij, kar povečuje tveganje za izbruh širšega konflikta. Ameriški obrambni analitiki poudarjajo, da gre za načrtno vzpostavljanje premoči, s katero želi Peking odvrniti morebitno posredovanje ZDA v bližini kitajskih obal. Poročilo dodatno stopnjuje strahove pred stopnjevanjem napetosti, ki bi lahko vodile v globalni spopad, saj kitajske zmogljivosti zdaj presegajo zgolj obrambne potrebe države in prehajajo v fazo ofenzivne pripravljenosti na dolge razdalje.

Pričakuje se, da bodo prihajajoči telefoni Samsung Galaxy S26 dražji zaradi višjih cen pomnilniških čipov in procesorjev. Samsung pa je predstavil tudi nov cenovno ugoden pametni telefon Galaxy A17 5G, ki bo na ameriškem trgu na voljo januarja. Omenjeni model naj bi bil tanjši in lažji od predhodnika, z enako konfiguracijo čipa in kamere.

Kitajska trditev o posredovanju med Indijo in Pakistanom med majskim konfliktom je sprožila odzive. Indijska opozicijska stranka Kongres je izrazila zaskrbljenost in zahtevala pojasnila glede kitajskih trditev o pomoči pri posredovanju premirja. Ayaz Sadiq, govorec pakistanskega parlamenta, in indijski zunanji minister Subrahmanyam Jaishankar sta se rokovala v Dhaki, kar je prvi kontakt na visoki ravni med državama po majskem konfliktu.

Leto 2025 je zaznamovano z vplivom umetne inteligence, ki je poganjala rast vrednosti tehnoloških podjetij. S&P 500 je v letu 2025 zabeležil 17-odstotno rast, ki jo je vodilo povpraševanje po umetni inteligenci in vodilna vloga podjetja Nvidia.

Tajvanska vojska je v torek opozorila javnost na obsežen val kitajskih dezinformacij, ki se širijo po spletu med potekajočimi kitajskimi vojaškimi vajami v okolici otoka. Oblasti v Tajpeju so državljane pozvale, naj ne nasedajo lažnim trditvam, katerih namen je spodkopavanje morale prebivalstva in širjenje nezaupanja v obrambne sile. Vojaško vodstvo poudarja, da Peking uporablja hibridne metode delovanja, s katerimi želi vplivati na javno mnenje v času povečanih napetosti. Istočasno je Japonska preko diplomatskih poti Kitajski izrazila resno zaskrbljenost zaradi vojaških aktivnosti v bližini Tajvana. Japonski uradniki so poudarili, da stabilnost v Tajvanski ožini neposredno vpliva na regionalno varnost, vključno z varnostjo japonskega otočja. Stopnjevanje vojaške prisotnosti v regiji povečuje tveganje za nenamerne incidente, kar povzroča nemir med zavezniki v indopacifiški regiji.