Tajvanska vojska je v torek opozorila javnost na obsežen val kitajskih dezinformacij, ki se širijo po spletu med potekajočimi kitajskimi vojaškimi vajami v okolici otoka. Oblasti v Tajpeju so državljane pozvale, naj ne nasedajo lažnim trditvam, katerih namen je spodkopavanje morale prebivalstva in širjenje nezaupanja v obrambne sile. Vojaško vodstvo poudarja, da Peking uporablja hibridne metode delovanja, s katerimi želi vplivati na javno mnenje v času povečanih napetosti. Istočasno je Japonska preko diplomatskih poti Kitajski izrazila resno zaskrbljenost zaradi vojaških aktivnosti v bližini Tajvana. Japonski uradniki so poudarili, da stabilnost v Tajvanski ožini neposredno vpliva na regionalno varnost, vključno z varnostjo japonskega otočja. Stopnjevanje vojaške prisotnosti v regiji povečuje tveganje za nenamerne incidente, kar povzroča nemir med zavezniki v indopacifiški regiji.

Medtem ko prevzem podjetja Manus AI s strani Mete za dve milijardi dolarjev vzbuja navdušenje, so se pojavili tudi pomisleki glede morebitnega odtoka strokovnjakov za umetno inteligenco iz Kitajske. Poleg tega se je izkazalo, da podjetje OpenAI ponuja najvišje plačne pakete v Silicijevi dolini, s čimer prekaša tudi Meto. Analitiki napovedujejo, da bi lahko nekatera podjetja, ki so v letu 2025 zaostajala na področju umetne inteligence, v letu 2026 dosegla izjemen napredek.

Tajvanske kopenske sile so po uradnih navedbah Ministrstva za obrambo izvedle obsežne vaje takojšnje bojne pripravljenosti v odgovor na nenadne kitajske vojaške manevre v okolici otoka. V vajah, ki so potekale na strateških lokacijah, so sodelovali tanki M60A3 in jurišni helikopterji Apache, ki so simulirali odziv na sovražne napade in izvajali taktično patruljiranje. Posebna pozornost je bila namenjena otoku Kinmen, ki leži le nekaj kilometrov od kitajske obale, kjer so enote s polno bojno opremo krepile nadzor in pripravljenost na morebitno invazijo. Vojaško vodstvo v Tajpeju je poudarilo, da so vaje namenjene izključno obrambi domovine in ohranjanju stabilnosti v regiji. Povečana aktivnost tajvanskih sil je neposreden odziv na kitajsko vojaško operacijo, imenovano 'Pravična misija-2025', ki jo Peking izvaja kot opozorilo pred morebitnimi osamosvojitvenimi težnjami otoka. Tajvanska vojska je sporočila, da kljub stopnjevanju napetosti ostajajo odločni in se ne bodo umaknili pred grožnjami, hkrati pa nenehno spremljajo premike kitajske ljudske osvobodilne vojske v morski ožini.

Tehnološki velikan Meta je kupil zagonsko podjetje Manus, ki se ukvarja z razvojem agentov umetne inteligence in ga je ustanovila skupina kitajskih strokovnjakov. Meta načrtuje vključitev tehnologije podjetja Manus v svoja orodja umetne inteligence, ki bi omogočala opravljanje kompleksnih nalog z minimalno interakcijo uporabnika. Predstavniki Mete so ob tem izpostavili, da bo avtonomni agent izboljšal življenja milijard ljudi po vsem svetu. Analitiki opozarjajo, da bi se posel lahko spopadal z resnimi regulativnimi ovirami zaradi zaostrenih odnosov na področju tehnologije med Washingtonom in Pekingom. Gre za redek prevzem v času močnega geopolitičnega rivalstva, kjer so podjetja s kitajskimi koreninami pod drobnogledom ameriških nadzornih organov. Nakup odraža strateško prizadevanje podjetja pod vodstvom Marka Zuckerberga za prevlado na področju avtonomnih sistemov, ki lahko neodvisno izvajajo zapletene procese.

Pakistanski finančni minister Muhammad Aurangzeb je napovedal, da bo država prvič v zgodovini izdala t. i. Panda obveznice, ki so nominirane v kitajskih juanih (RMB). Izdaja naj bi se zgodila pred kitajskim novim letom, ciljna skupina pa so kitajski domači vlagatelji. Gre za ključni korak v pakistanski strategiji zunanjega financiranja in diverzifikacije gospodarskih virov, s čimer želi država zmanjšati odvisnost od tradicionalnih zahodnih trgov in mednarodnih institucij. Minister je v pogovoru za televizijo CGTN poudaril, da ta poteza simbolizira novo fazo v finančnih in gospodarskih odnosih med Pakistanom in Kitajsko. Panda obveznice bodo Pakistanu omogočile neposreden dostop do likvidnega kitajskega kapitalskega trga, kar je v času zaostrovanja pogojev na globalnih finančnih trgih strateškega pomena. Aurangzeb je projekt označil za mejnik, ki bo okrepil stabilnost pakistanskega gospodarstva in prodrl v nove investicijske bazene, hkrati pa poglobil dvostransko sodelovanje z drugo največjo svetovno ekonomijo.

V Indijskem oceanu se je začelo novo iskanje pogrešanega leta Malaysia Airlines MH370. Iskanje oživlja prizadevanja za rešitev ene največjih letalskih ugank desetletje po izginotju letala.

Ameriška korporacija Meta je sklenila dogovor o prevzemu kitajskega zagonskega podjetja Manus, ki se ukvarja z razvojem platforme za agente z umetno inteligenco (AI). Po navedbah kitajskega podjetja bo integracija v skupino Meta omogočila okrepitev tehnološkega razvoja in razširitev globalnega dosega njihove tehnologije. Kljub spremembi lastništva Manus v javni izjavi poudarja, da bodo njihove storitve in trenutno poslovanje ostali nespremenjeni, sedež operacij pa bo še naprej v Singapurju. Ta strateška poteza odražal prizadevanja Mete, da v svoje ekosisteme vključi napredne rešitve za avtonomne agente AI, ki postajajo ključni element v konkurenčnem boju med tehnološkimi giganti. Posel prav tako nakazuje na nadaljnje prepletanje kitajskega inovacijskega talenta z ameriškim kapitalom kljub geopolitičnim trenjem na področju visoke tehnologije.

Kitajska komisija za nacionalni razvoj in reforme (NDRC) je v sodelovanju s finančnim ministrstvom objavila načrt za spodbuditev domače porabe v letu 2026, za kar so v prvem sklopu namenili 625 milijard juanov (približno 8 milijard evrov). Sredstva bodo zagotovljena prek posebnih dolgoročnih državnih obveznic, namenjena pa so programu zamenjave starih potrošniških izdelkov za nove. Program se osredotoča na spodbujanje nakupov energetsko učinkovitejših naprav in napredne tehnologije, s čimer želi Peking okrepiti notranje povpraševanje sredi negotovih gospodarskih razmer. Novost v naboru subvencioniranih izdelkov so pametne naprave, med katerimi so prvič izpostavljena očala za obogateno resničnost (AR). Poleg visokotehnoloških pripomočkov bodo kupci upravičeni do finančnih spodbud tudi pri nakupu pametnih gospodinjskih aparatov in drugih digitalnih produktov. S tem ukrepom kitajske oblasti ne zasledujejo le kratkoročne gospodarske rasti, temveč tudi pospešeno digitalizacijo in posodobitev kitajskega trga široke porabe, hkrati pa poskušajo zmanjšati vpliv upočasnjenega nepremičninskega sektorja na nacionalno gospodarstvo.

Japonska je uradno izrazila zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana, poudarila pomen stabilnosti v Tajvanski ožini in sprožila pomisleke pri Kitajski. Evropske države, vključno z Veliko Britanijo in Nemčijo, so prav tako pozvale k zadržanosti. Tajvansko zunanje ministrstvo je obsodilo kitajske vojaške vaje in jo označilo za povzročitelja težav v mednarodni skupnosti.

Kitajski proizvajalci avtomobilov so novembra osvojili rekordnih 12,8 % evropskega trga električnih vozil. Električni avtobusi kitajske izdelave hitro prevzemajo javni prevoz v jugovzhodni Aziji, saj vlade spodbujajo dekarbonizacijo. Xiaomi načrtuje za leto 2026 štiri nove modele, vključno z električnimi vozili s podaljšanim dosegom (EREV).

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah zmanjšal pomen kitajskih vojaških vaj v okolici Tajvana in poudaril svoj tesen odnos s kitajskim predsednikom Xijem Jinpingom. Trump je izpostavil, da tovrstne pomorske operacije potekajo že dve desetletji, ter nakazal, da si prizadeva za sklenitev obsežnega dogovora s Pekingom. Njegova stališča prihajajo v času povečanih napetosti, ko se ameriški zavezniki v Aziji, zlasti Japonska, vse glasneje odzivajo na kitajske grožnje, kar bi lahko otežilo Trumpova pogajalska izhodišča. Kitajska stran je ostro opozorila, da so poskusi spodkopavanja povojne mednarodne ureditve ali uveljavljenih zgodovinskih dejstev obsojeni na neuspeh. To opozorilo je bilo neposreden odgovor na sporne izjave japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana. Peking vztraja, da vprašanje Tajvana ostaja ena od ključnih »rdečih linij« v odnosih z ZDA. Čeprav Trump poskuša vzpostaviti neposreden dialog z Xijem, pritiski zaveznikov in vprašanja strateške zaščite tehnologije, kot so polprevodniki, še naprej zapletajo geopolitično situacijo v regiji.

Kitajska vojska je okoli Tajvana sprožila obsežne vojaške vaje, ki vključujejo zračne, mornariške in raketne enote. V okviru operacij so kitajske sile izstrelile rakete v morje severno in južno od otoka ter simulirale popolno blokado. V vajah sodelujejo najsodobnejše amfibijske jurišne ladje, bombniki in rušilci, ki delujejo usklajeno z namenom testiranja bojne pripravljenosti. Peking je manevre označil za strogo opozorilo separatističnim silam in zunanjim akterjem, ki se vmešavajo v notranje zadeve Kitajske. Tajvanske oblasti so dejanja obsodile kot visoko provokativna in nepremišljena, saj dejavnosti z uporabo pravega streliva neposredno vplivajo na varnost pomorskega in zračnega prometa v regiji. Stopnjevanje napetosti sledi nedavnim obrambnim pripravam Tajpeja, ki je julija izvedel civilne in vojaške vaje za primer invazije. Kitajska s temi manevri stopnjuje pritisk na otok, ki ga smatra za del svojega ozemlja, medtem ko se mednarodna skupnost boji morebitne destabilizacije v Južnokitajskem morju.

Kitajska je v drugem zaporednem dnevu nadaljevala z obsežnimi vojaškimi vajami v okolici Tajvana, pri čemer so uporabili ostre naboje in izvedli simulacije napadov na dolge razdalje. Kitajska ljudska osvobodilna vojska je potrdila, da so v operacijah sodelovale kopenske sile, mornarica, letalstvo in raketne enote, ki so simulirale skupno delovanje za blokado in napad na strateške cilje. Vaje so neposredno nadaljevanje stopnjevanja napetosti, ki se je začelo konec leta 2025, ko je Peking sprožil operacijo 'Misija pravičnost 2025'. Tajvanske oborožene sile so v odziv na kitajsko rožljanje z orožjem prav tako aktivirale svoje obrambne zmogljivosti in pokazale vojaško pripravljenost. Tajvanski predsednik Lai Ching-te je kitajsko delovanje ostro obsodil in ga označil za brezobzirno provokacijo, ki ogroža stabilnost v celotni regiji. Po njegovih besedah Kitajska s takšnimi dejanji namerno spodkopava mir v Tajvanski ožini in ustrahuje prebivalstvo otoka. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da so trenutni manevri del širše strategije Pekinga za izolacijo Tajvana in preprečevanje zunanje podpore otoku. Razmere v regiji ostajajo napete, saj Kitajska vztrajno stopnjuje svojo vojaško prisotnost, medtem ko Tajvan krepi vezi z zavezniki v prizadevanjih za ohranitev suverenosti.

Kitajske oblasti so po poročanju tiskovne agencije Reuters uvedle novo, uradno nedokumentirano pravilo, ki od domačih proizvajalcev polprevodnikov zahteva uporabo vsaj 50-odstotnega deleža opreme kitajskega izvora pri širjenju proizvodnih zmogljivosti. Trije neimenovani viri, ki so seznanjeni z zadevo, so potrdili, da Peking s tem ukrepom stopnjuje prizadevanja za dosego tehnološke neodvisnosti in samozadostnosti v sektorju čipov. Ta neuradna direktiva naj bi neposredno vplivala na nakupe strojne opreme za litografijo in druge ključne procese v industriji polprevodnikov. Kitajska vlada se s to potezo odziva na vse strožje izvozne omejitve s strani Združenih držav Amerike in njihovih zaveznic, ki omejujejo dostop do napredne zahodne tehnologije. Čeprav pravilo ni javno objavljeno, viri trdijo, da morajo podjetja pri načrtovanju novih tovarn prednostno izbrati domače dobavitelje, kar bi lahko dolgoročno preoblikovalo globalne dobavne verige v visokotehnološkem sektorju.

Leto 2025 je zaznamovala prevlada umetne inteligence, ki je z velikimi posli dvignila vrednost tehnoloških podjetij. S&P 500 je zabeležil 17-odstotno rast, ki jo je spodbudilo povpraševanje po umetni inteligenci in vodilna vloga Nvidie.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so med kitajskimi vojaškimi vajami zaznali 17 kitajskih vojaških ladij, 8 plovil državne uprave in 77 letal, od katerih jih je 35 prečkalo sredinsko črto Tajvanske ožine in vstopilo v severno, osrednjo in jugozahodno območje zračnega prostora. Inštitut Chung-Shan za znanost in tehnologijo je začasno odpovedal načrtovane raketne preizkuse na bazi Jiu Peng v Pingtungu, kar naj bi bila posledica kitajskih vojaških vaj "Pravična misija".

Tehnološki velikan Meta Platforms, ki ga vodi Mark Zuckerberg, je kupil zagonsko podjetje Manus, specializirano za razvoj agentov umetne inteligence. Čeprav je bilo podjetje Manus ustanovljeno na Kitajskem, ima trenutno sedež v Singapurju. Po poročanju kitajskih medijev, ki se sklicujejo na vire pri LatePost, je vrednost posla ocenjena na približno dve milijardi ameriških dolarjev, vendar podjetji uradnega zneska nista razkrili. Meta je v izjavi poudarila, da bo prevzem omogočil integracijo napredne tehnologije umetne inteligence v njihove obstoječe platforme. Zuckerberg s to potezo nadaljuje agresivno strategijo preoblikovanja podjetja, pri čemer sredstva in razvoj usmerja v doseganje tako imenovane osebne superinteligence. Cilj naložbe je izboljšanje uporabniške izkušnje v aplikacijah, kot sta Facebook in Instagram, ter dolgoročno povečanje prihodkov iz naslova digitalnega oglaševanja. Prevzem podjetja s kitajskimi koreninami v času zaostrenih tehnoloških odnosov med ZDA in Kitajsko kaže na Metino odločenost pri iskanju najboljših tehnoloških rešitev na svetovnem trgu.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v letu 2025 s serijo diplomatskih dejavnosti utrdil položaj Kitajske kot ključne akterke na svetovnem prizorišču v obdobju, ki so ga zaznamovali naraščajoči konflikti in mednarodna trenja. Pregled diplomatskih prizadevanj Pekinga ob koncu leta kaže na strateško usmerjenost države k stabilnosti v času, ko se človeštvo nahaja na pomembnem razpotju geopolitičnih preobrazb. Kitajska diplomacija je pod Šijevim vodstvom v iztekajočem se letu zasledovala cilje večpolarnega sveta in aktivnega sodelovanja pri reševanju globalnih kriz. Kljub stopnjevanju napetosti v mednarodni skupnosti je Kitajska skušala ohraniti podobo stabilne velesile, ki se spopada z izzivi sodobnega časa skozi prizmo lastnih zunanjepolitičnih doktrin. Uradni Peking poudarja, da so njihovi koraki na svetovnem odru odločni in usmerjeni k preoblikovanju svetovne politike v korist širše mednarodne skupnosti.

Kitajski državni mediji in javnost so ostro kritizirali napovednik novega indijskega vojnega filma z naslovom "Battle of Galwan", v katerem glavno vlogo indijskega vojaka igra bollywoodski zvezdnik Salman Khan. Film temelji na resničnih dogodkih iz leta 2020, ko je v dolini Galwan v vzhodnem Ladaku prišlo do krvavih spopadov med indijsko in kitajsko vojsko. Kitajski časnik Global Times je v svojem prispevku navedel, da film izkrivlja dejstva o takratnih dogodkih in da vsebina ne ustreza zgodovinski resnici, medtem ko so kitajski uporabniki družbenih omrežij opozorili na sporen čas objave napovednika. Indija se je na kitajske kritike odzvala z zagovarjanjem umetniške svobode in kinematografskega izražanja. Po navedbah indijskih virov so takšni filmi del nacionalnega pripovedovanja zgodb, ki ne bi smeli biti predmet političnih pritiskov sosednjih držav. Težave prihajajo v času, ko so odnosi med jedrskima silama še vedno napeti prav zaradi nerešenih mejnih vprašanj v Himalaji. Salman Khan, ki se v tej vlogi predstavlja v povsem novi luči, se je tako znašel sredi novega diplomatskega spora med New Delhijem in Pekingom.

Predstavniki iranskih in afganistanskih oblasti so se v Kabulu dogovorili o pospešitvi projekta železniškega povezovanja, ki bi Iran preko Afganistana povezal s Kitajsko in Evropo. Vodja iranske železniške uprave Džabar Ali Zakeri se je sestal z afganistanskim namestnikom premierja za gospodarske zadeve mulo Abdulom Ghanijem Baradarjem, s katerim sta razpravljala o širitvi trgovinskih odnosov in tehničnem sodelovanju na področju prometne infrastrukture. Iran si prizadeva vzpostaviti strateški tranzitni koridor, ki bi Afganistanu omogočil dostop do mednarodnih voda, Iranu pa neposredno kopensko pot do kitajskega trga. Projekt vključuje razvoj železniškega omrežja v Afganistanu, ki bi služilo kot ključni člen v širši regionalni povezljivosti med Vzhodom in Zahodom. Iranska delegacija je izrazila pripravljenost za investicije v afganistansko infrastrukturo, kar bi po njunih ocenah prineslo gospodarsko stabilnost in okrepilo regionalno varnost. Pogovori so potekali v luči prizadevanj obeh držav za zmanjšanje odvisnosti od obstoječih trgovskih poti in iskanja novih logističnih rešitev v osrednji Aziji.