Tajvanske oblasti so Kitajsko uradno obtožile izvajanja t. i. hibridne vojne, ki se odraža v drastičnem porastu kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo otoka. Po podatkih tajvanskih varnostnih služb so v letu 2025 zabeležili povprečno 2,6 milijona napadov na dan, kar predstavlja močno okrepitev pritiska v primerjavi s preteklimi leti. Glavne tarče teh dejavnosti so predvsem bolnišnice in bančni sektor, kar neposredno ogroža socialno stabilnost in finančni sistem države. Peking vse obtožbe o vpletenosti v sistematične vdore vztrajno zanika, vendar Tajpej opozarja na vzorce delovanja, ki sovpadajo s širšimi geopolitičnimi apetiti Kitajske. Napadi na zdravstveni sistem povzročajo motnje pri oskrbi bolnikov, medtem ko poskusi vdorov v finančne institucije povzročajo negotovost na trgih. Tajvanski strokovnjaki za varnost poudarjajo, da gre za poskus destabilizacije družbe brez uporabe konvencionalnega orožja, kar ustreza definiciji hibridnega vojskovanja.

Peking je ostro obsodil predlog tajvanskih poslancev za spremembo zakonodaje, ki ureja odnose med obema stranema Tajvanske ožine. Chen Binhua, tiskovni predstavnik urada za tajvanske zadeve v Pekingu, je v nedeljo poudaril, da tovrstne poteze predstavljajo poskus doseganja formalne neodvisnosti otoka po pravni poti (de jure). Po njegovih besedah takšna dejanja neposredno izzivajo zgodovinska in pravna dejstva, po katerih je Tajvan del Kitajske, ter povečujejo tveganje za izbruh oboroženega spopada. Kitajske oblasti so v svojem odzivu poudarile, da neodvisnost Tajvana pomeni vojno, in izrazile polno zaupanje v sposobnost kitajske vojske, da zatre kakršne koli poskuse odcepitve. Opozorilo prihaja v času, ko so se v Tajvanu pojavile pobude vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP) za preimenovanje in redefiniranje zakonov o čezmorskih odnosih, kar Peking razume kot namerno provokacijo in spodkopavanje stabilnosti v regiji.

Kitajski vojaški strokovnjaki so analizirali ameriške napade v Venezueli in operacijo zajetja Madura. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi nasilne aretacije venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene, pri čemer je dejanje označilo za očitno kršitev mednarodnega prava. Kitajska je ZDA ostro obsodila zaradi uporabe sile proti Caracasu in zahtevala izpustitev Madura, opozorila pa je tudi na tveganje za Latinsko Ameriko. Iran je prav tako zahteval izpustitev Madura in njegove žene.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Južnokorejska politika se je znašla sredi novih obtožb o korupciji in zlorabi položaja, ki pretresajo tako opozicijsko Demokratsko stranko kot vladajočo stranko Narodna sila. Nekdanji vodja poslanske skupine Demokratske stranke Kim Byeong-gi je vpleten v škandal glede podkupnin za nominacije kandidatov na lokalnih volitvah leta 2022. Kim naj bi domnevno vedel, da je sodelavec poslanke Kang Sun-woo prejel 100 milijonov vonov od kandidata za mestnega svetnika, a je to zamolčal. Kljub pozivom k odstopu je Kim izjavil, da stranke ne bo zapustil po lastni volji, temveč se bo boril za dokazovanje svoje nedolžnosti. Istočasno se z očitki o neprimernem ravnanju sooča ministrska kandidatka Lee Hye-hoon iz vladajoče stranke Narodna sila. Občinska svetnica Son Ju-ha je javno obtožila Leejevo, da je med opravljanjem funkcije predsednice lokalnega odbora izvajala psihološki pritisk in nadlegovanje nad njo, medtem ko je bila Sonova noseča. Ti dogodki so sprožili ostre odzive v političnem prostoru, pri čemer vodstvo stranke Narodna sila zahteva uvedbo posebne preiskave o »korenitih korupcijskih kartelih« znotraj Demokratske stranke, medtem ko se sami branijo pred obtožbami o notranjem avtoritarizmu.

Generalni konzulat Ruske federacije v mestu Harbin je 5. januarja pojasnil vzroke za nastale zastoje na avtomobilskem mejnem prehodu Mandžurija na meji med Rusijo in Kitajsko. Po navedbah ruskih diplomatov so zamude nastale zaradi tehničnih težav, ki jih je povzročil nenaden in izrazit porast potniškega prometa. Konzulat je pojasnilo podal po tem, ko so 4. januarja zvečer prejeli številne pritožbe ruskih državljanov, ki so obtičali v dolgih kolonah avtobusov pred kitajsko mejno postojanko. Lokalne oblasti v Mandžuriji so potrdile, da infrastruktura na mejnem prehodu ni bila pripravljena na tolikšen obseg potnikov v tako kratkem času. Ruski konzulat je v stalnem stiku s kitajskimi organi, da bi pospešili postopke prehajanja meje in odpravili tehnične ovire. Situacija odraža povečano mobilnost med državama, hkrati pa razgalja logistične omejitve na ključnih prometnih točkah, kjer se spopadajo s povečanim pritiskom ob prazničnih oziroma sezonskih premikih prebivalstva.

V stranki KMT poteka boj za nominacijo za župana okraja Changhua leta 2026, pri čemer je Xie Yifeng izjavila, da jo je strankarsko vodstvo pozvalo h kandidaturi. Druga dva kandidata, Ke Chengfang in Hong Rongzhang, sta se odzvala na to izjavo. Pojavile so se tudi govorice, da bi lahko njen brat, predsednik okrajnega sveta Xie Dianlin, prav tako kandidiral, vendar naj bi se odločil za drugo pot. V okraju Nantou se je stranka DPP odločila, da bo za izziv županu Xu Shuhua imenovala zobozdravnika Wen Shizhenga. Poleg tega je He Qisheng napovedal kandidaturo za župana okraja Hualien na listi stranke KMT, medtem ko Yu Shuzhen poudarja, da ne gre za nasledstvo.

Vietnamsko mesto Bac Ninh, ki leži severno od prestolnice Hanoj, je v zadnjem obdobju doživelo korenito gospodarsko preobrazbo. Nekoč kmetijsko območje, prepoznavno po riževih poljih in tradicionalni ljudski glasbi, se je razvilo v eno najpomembnejših industrijskih con v državi. Ta hiter razvoj je predvsem posledica selitve proizvodnih obratov iz Kitajske, saj so številna mednarodna podjetja tam iskala ugodnejše pogoje za delo in zmanjšanje odvisnosti od kitajskega trga. Preobrazba mesta je opazna na vsakem koraku, od napisov nad trgovinami do ponudbe v restavracijah, kjer prevladujejo kitajske in korejske jedi. Kljub trenutnemu razcvetu pa se lokalne oblasti in prebivalci že sprašujejo o prihodnosti in naslednjih korakih v razvoju. Vprašanje ostaja, kako bo mesto vzdrževalo gospodarsko rast, ko se bodo začetni učinki selitve tovarn stabilizirali in ko se bo Vietnam morda soočil s podobnimi izzivi rasti stroškov dela, kot se je to zgodilo na Kitajskem.

Tajvanski parlament se je znašel v političnem krču, saj opozicijski stranki Kuomintang (KMT) in Tajvanska ljudska stranka (TPP) še naprej blokirata obravnavo osrednjega državnega proračuna za leto 2026. Generalna direktorica urada za proračun, računovodstvo in statistiko, Chen Shu-tzu, je v zakonodajnem yuanu opozorila, da je zaradi blokade onemogočena uporaba sredstev v višini 299,2 milijarde tajvanskih dolarjev. Od tega se 101,7 milijarde nanaša na nove projekte, ki jih država sploh ne more začeti izvajati, preostalih 180,5 milijarde pa predstavlja povečanja sredstev za že obstoječe programe. Posebej kritične so razmere na področju nacionalne varnosti, saj je blokiranih 78 milijard tajvanskih dolarjev obrambnih sredstev. Obrambno ministrstvo opozarja, da bo zastoj neposredno vplival na nabavo vojaške opreme, vzdrževanje obstoječih sistemov ter dopolnjevanje zalog goriva in streliva, kar je v času povečanih vojaških pritiskov s strani Kitajske izjemno tvegano. Poleg obrambe so ogroženi tudi ključni infrastrukturni projekti, vključno z gradnjo druge hitre ceste med mestoma Kaohsiung in Pingtung ter številne subvencije za lokalne skupnosti v skupni vrednosti 63,7 milijarde tajvanskih dolarjev.

V luči priprav na prihajajoče lokalne volitve na Tajvanu je mestni svetnik stranke Kuomintang (KMT) Chen Jiaping uradno napovedal umik iz primarnih volitev za župana mesta Chiayi. Svojo odločitev je utemeljil s potrebo po širšem povezovanju opozicijskih sil, s čimer želi pospešiti proces združevanja med stranko KMT in Tajvansko ljudsko stranko (TPP), znanega pod imenom 'modro-belo sodelovanje'. Chen je poudaril, da osebna zmaga ni pomembna, temveč je ključen napredek mesta, kar je mogoče doseči le s konsolidacijo moči proti vladajoči Demokratični progresivni stranki (DPP). Odzivi na to potezo so bili v opozicijskih krogih pozitivni. Poslanec TPP Zhang Qikai, ki prav tako kandidira za župansko mesto v Chiayiju, se je Chenu zahvalil za nesebično potezo in ocenil, da gre za velik korak k dokončni vzpostavitvi enotne opozicijske fronte. Medtem se politični boj zaostruje tudi v Keelungu, kjer je predsednik mestnega sveta Tong Ziwei iz vrst DPP že začel z obsežno oglaševalsko kampanjo. Opozicija mu očita netransparentnost pri financiranju več kot 50 oglasnih panojev, medtem ko v DPP trdijo, da gre zgolj za izkazovanje delovne vneme in resnosti kandidature. Politična dinamika na otoku se tako močno vrti okoli iskanja zavezništev, ki bi lahko prekinila prevlado vladajoče stranke na lokalni ravni.

Vietnamski turistični sektor je ob začetku leta 2026 zabeležil izjemne rezultate. Mnoge lokalne skupnosti so ob praznikih sočasno sprejele prve obiskovalce v letu. Hošimin je med novoletnimi prazniki ustvaril 100 milijonov ameriških dolarjev prihodkov iz turizma in privabil 1,24 milijona turistov, od tega skoraj 76.000 tujcev. Hanoj je v istem obdobju gostil približno 560.000 obiskovalcev in ustvaril skoraj 79,85 milijona ameriških dolarjev prihodkov.

Predsednik Južne Koreje Lee Jae-myung je začel tridnevni državniški obisk na Kitajskem, prvi po osmih letih. V Pekingu se je srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, kjer sta se pogovarjala o odnosih med državama. Med obiskom je Lee Jae-myung prejel najvišje državne časti. Njegova soproga, Kim Hye-kyung, se je srečala s soprogo kitajskega predsednika, Peng Liyuan, s katero sta izmenjali prijateljske besede.

Indijski minister za kmetijstvo Shivraj Singh Chouhan je sporočil, da je Indija prehitela Kitajsko in postala največja pridelovalka riža na svetu. Po uradnih podatkih je država dosegla skupno proizvodnjo v višini 150,18 milijona ton, kar predstavlja pomemben mejnik v svetovni kmetijski trgovini. Chouhan je novico objavil na dogodku v New Delhiju, kjer je poudaril, da je država od leta 1969 do danes uradno registrirala že več kot 7000 različnih sort poljščin. Ob robu razglasitve je minister predstavil 184 novih visoko donosnih in na podnebne spremembe odpornih sort za 25 različnih poljščin, ki jih je razvil Indijski svet za kmetijske raziskave (ICAR). Novi semenski materiali so namenjeni povečanju pridelka in izboljšanju dohodkov kmetov, pri čemer je minister uradnikom naročil čim hitrejšo distribucijo semen do pridelovalcev. Chouhan je v svojem nagovoru obenem zavrnil kritike opozicije glede novega zakona o zaposlovanju na podeželju in ga označil za naprednejšo shemo od prejšnjih programov.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je v nedeljo osebno nadzoroval vojaško vajo s hipersoničnimi raketami, ki so bile izstreljene iz okrožja Ryokpho v Pjongjangu. Po poročanju državne tiskovne agencije KCNA so rakete preletele razdaljo 1000 kilometrov v smeri severovzhoda in uspešno zadele tarče ob vzhodni obali države. Kim je ob tem poudaril nujnost krepitve jedrskega odstraševanja in priprave sil na dejanske vojne razmere, kar je utemeljil s trenutno geopolitično krizo ter zapletenimi razmerami v mednarodni skupnosti. Preizkus se je odvil v času povečanih napetosti, saj je Pjongjang pred tem ostro obsodil ameriške napade na Venezuelo in jih označil za kršitev suverenosti te države. Istočasno se je predsednik Južne Koreje Lee Jae Myung v Pekingu mudil na uradnem državniškem obisku pri kitajskem predsedniku. Tovrstno stopnjevanje raketnih dejavnosti v regiji nadaljuje trend kaže razkazovanja moči, s katerim želi Severna Koreja v mednarodnem okolju potrditi svojo praktično jedrsko moč in odzivnost svojih raketnih sil na zunanje pritiske. Dogodek je neposredno povezan s predhodnimi preizkusi, vključno z decembrsko izstrelitvijo križarskih raket, kar kaže na sistematičen razvoj njihovega arzenala.

Več deset avtobusov z ruskimi turisti, ki so bili več dni ujeti na kitajski carini, je končno prestopilo mejo med Kitajsko in Rusijo. Po informacijah tiskovne službe vlade Zabajkalskega kraja je prek mednarodnega cestnega mejnega prehoda prestopilo skupno 86 avtobusov, s čimer so izpraznili zastoje, ki so nastali med novoletnimi prazniki. Številni potniki so se spopadali z dolgotrajnim čakanjem, nekateri so v vozilih brez zadostnih zalog hrane in vode preživeli več kot deset ur. Težave so se pojavile, ko so se ruski državljani odpravili na praznovanje novega leta v sosednjo Mandžurijo. Medtem ko so ruski mejni organi postopke izvajali tekoče, so na kitajski strani nastali zastoji, pri čemer so turisti opozarjali na domnevno prednostno obravnavo kitajskih vozil. Kitajske oblasti vzroka za zastoje niso uradno pojasnile, incident pa se je zgodil kljub nedavnim dogovorom med državama o spodbujanju turizma in krepitvi čezmejnega sodelovanja.

Poslanka vladajoče stranke DPP Lin Yi-chin je umaknila predlog spremembe Zakona o odnosih med Tajvanom in Kitajsko, ki bi spremenil ime zakona in izbrisal omembo "pred združitvijo države". Podpredsednik KMT Xiao Xucen je napovedal, da bo predsednik Lai Ching-te zaostril odnose s Kitajsko s sodnimi postopki proti opozicijskim poslancem, da bi DPP pridobil večino v parlamentu.

Združene države Amerike so v bliskoviti vojaški operaciji, ki se je odvila čez vikend, v Venezueli pridržale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Vojaška akcija, poimenovana 'Popolna odločnost' (Absolute Determination), se je začela 3. januarja 2026 z zračnimi napadi in vstopom elitnih kopenskih enot v Caracas, kjer so Madura hitro prijeli in ga prepeljali v ZDA na sojenje. Dogodek je povzročil takojšnjo destabilizacijo na globalnih finančnih trgih, kjer vlagatelji z zaskrbljenostjo spremljajo naraščanje geopolitičnih napetosti v karibski regiji. Na azijskih borzah se je trgovalni dan 5. januarja začel z visoko stopnjo negotovosti. Cena nafte vrste Brent se je sprva močno znižala in se približala meji 60 dolarjev za sod, medtem ko so terminske pogodbe na ameriške borzne indekse ter cene zlata in srebra beležile rast zaradi povečanega povpraševanja po varnih naložbah. Analitiki ocenjujejo, da je Donald Trump s to potezo dosegel svoj cilj odstranitve Madura z oblasti in pridobitve nadzora nad venezuelskimi naftnimi viri, vendar opozarjajo, da bi lahko bil kratkoročni skok cen plemenitih kovin omejen zaradi hitre izvedbe operacije in stabilizacije ameriškega vpliva v regiji.

Podpredsednik Sveta za morske zadeve in načelnik tajvanske obalne straže Chang Chung-lung je danes odločno zavrnil kritike opozicije glede uradnega kosila, ki se ga je predsednica sveta Guan Biling udeležila v času kitajskih vojaških vaj konec lanskega leta. Chang je pojasnil, da je šlo za vnaprej načrtovan delovni dogodek v Kaohsiungu, ki so ga izvedli po strokovni oceni stanja. Poudaril je, da na srečanju niso uživali alkohola ali peli, temveč je dogodek služil izključno uradnim namenom. Opozicijske stranke so Guan Bilingovo obtožile neodgovornosti, ker se je 31. decembra 2023, ko je Kitajska izvajala obsežne vojaške manevre »Pravična misija 2025«, udeležila kosila v banketni dvorani. Po besedah Changa je bila odločitev o izvedbi dogodka sprejeta po temeljitem premisleku, stroške v višini približno 70.000 tajvanskih dolarjev pa so krili iz proračuna za uradne dejavnosti. Nekateri uradniki so ob tem namignili, da bi lahko za diskreditacijo predsednice sveta stala kampanja dezinformacij, ki jo domnevno spodbuja kitajski urad za zadeve Tajvana.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.

Poslanka DPP Lin Yijin je zanikala, da bi umaknila predlog sprememb Zakona o odnosih med ljudmi z obeh strani ožine, ki predvideva izbris formulacije "pred ponovno združitvijo države" in "regije", ter pozvala KMT, naj preneha širiti lažne novice. Skupina KMT v parlamentu je odgovorila, da obstaja pisni zapis predloga in da si DPP ne upa priznati svojih dejanj. Zheng Liwen, predsednica KMT, je dejala, da je težava v miselnosti predsednika Laija, ki ne spoštuje zakonov, ki jih je sprejel parlament.