Poslanka vladajoče stranke DPP Lin Yi-chin je umaknila predlog spremembe Zakona o odnosih med Tajvanom in Kitajsko, ki bi spremenil ime zakona in izbrisal omembo "pred združitvijo države". Podpredsednik KMT Xiao Xucen je napovedal, da bo predsednik Lai Ching-te zaostril odnose s Kitajsko s sodnimi postopki proti opozicijskim poslancem, da bi DPP pridobil večino v parlamentu.

Združene države Amerike so v bliskoviti vojaški operaciji, ki se je odvila čez vikend, v Venezueli pridržale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Vojaška akcija, poimenovana 'Popolna odločnost' (Absolute Determination), se je začela 3. januarja 2026 z zračnimi napadi in vstopom elitnih kopenskih enot v Caracas, kjer so Madura hitro prijeli in ga prepeljali v ZDA na sojenje. Dogodek je povzročil takojšnjo destabilizacijo na globalnih finančnih trgih, kjer vlagatelji z zaskrbljenostjo spremljajo naraščanje geopolitičnih napetosti v karibski regiji. Na azijskih borzah se je trgovalni dan 5. januarja začel z visoko stopnjo negotovosti. Cena nafte vrste Brent se je sprva močno znižala in se približala meji 60 dolarjev za sod, medtem ko so terminske pogodbe na ameriške borzne indekse ter cene zlata in srebra beležile rast zaradi povečanega povpraševanja po varnih naložbah. Analitiki ocenjujejo, da je Donald Trump s to potezo dosegel svoj cilj odstranitve Madura z oblasti in pridobitve nadzora nad venezuelskimi naftnimi viri, vendar opozarjajo, da bi lahko bil kratkoročni skok cen plemenitih kovin omejen zaradi hitre izvedbe operacije in stabilizacije ameriškega vpliva v regiji.

Podpredsednik Sveta za morske zadeve in načelnik tajvanske obalne straže Chang Chung-lung je danes odločno zavrnil kritike opozicije glede uradnega kosila, ki se ga je predsednica sveta Guan Biling udeležila v času kitajskih vojaških vaj konec lanskega leta. Chang je pojasnil, da je šlo za vnaprej načrtovan delovni dogodek v Kaohsiungu, ki so ga izvedli po strokovni oceni stanja. Poudaril je, da na srečanju niso uživali alkohola ali peli, temveč je dogodek služil izključno uradnim namenom. Opozicijske stranke so Guan Bilingovo obtožile neodgovornosti, ker se je 31. decembra 2023, ko je Kitajska izvajala obsežne vojaške manevre »Pravična misija 2025«, udeležila kosila v banketni dvorani. Po besedah Changa je bila odločitev o izvedbi dogodka sprejeta po temeljitem premisleku, stroške v višini približno 70.000 tajvanskih dolarjev pa so krili iz proračuna za uradne dejavnosti. Nekateri uradniki so ob tem namignili, da bi lahko za diskreditacijo predsednice sveta stala kampanja dezinformacij, ki jo domnevno spodbuja kitajski urad za zadeve Tajvana.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.

Poslanka DPP Lin Yijin je zanikala, da bi umaknila predlog sprememb Zakona o odnosih med ljudmi z obeh strani ožine, ki predvideva izbris formulacije "pred ponovno združitvijo države" in "regije", ter pozvala KMT, naj preneha širiti lažne novice. Skupina KMT v parlamentu je odgovorila, da obstaja pisni zapis predloga in da si DPP ne upa priznati svojih dejanj. Zheng Liwen, predsednica KMT, je dejala, da je težava v miselnosti predsednika Laija, ki ne spoštuje zakonov, ki jih je sprejel parlament.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli je predsednik Trump obnovil pozive k prevzemu Grenlandije, Kube in Kolumbije. Hkrati je nova anketa pokazala nizko podporo Američanov Trumpovemu vojaškemu posredovanju, ki je odstavilo Nicolása Madura. Trump je začel misijo spremembe režima in izkoriščanja energetskih virov.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.

Severna Koreja je pod osebnim nadzorom voditelja Kim Jong-una izvedla preizkusno izstrelitev hipersonične rakete, kar predstavlja prvo tovrstno vojaško aktivnost Pjongjanga v letu 2026. Kot je poročala državna tiskovna agencija KCNA, so raketo izstrelili iz okrožja Ryokpo v prestolnici Pjongjang proti Japonskemu morju. Po uradnih navedbah je izstrelki uspešno zadel tarčo, ki je bila oddaljena 1000 kilometrov od mesta izstrelitve, s čimer so preverili pripravljenost in operativne zmogljivosti oborožitvenega sistema. Kim Jong-un je ob tem poudaril, da je bil preizkus nujen za vzdrževanje jedrskega odstraševanja v luči naraščajočih geopolitičnih kriz in mednarodnih razmer. Namen vojaške vaje je bila tudi praktična usposobitev raketnih enot za izvajanje bojnih nalog. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti v regiji, ko so sosednje države in Združene države Amerike pozorno spremljale premike severnokorejske vojske, ki kljub mednarodnim sankcijam nadaljuje z razvojem napredne raketne tehnologije.

Hyundai in Kia sta si za leto 2026 zadala cilj prodati 7,51 milijona vozil po vsem svetu. Fiat je znižal cene svojih električnih vozil v Združenem kraljestvu, ponekod tudi do 4.000 funtov, da bi spodbudil prodajo. V Združenem kraljestvu je prodaja avtomobilov presegla 2 milijona, pri čemer so kitajske znamke v porastu, prodaja električnih vozil pa se je povečala za skoraj četrtino in dosegla 473.000, kar predstavlja 23,4 % celotnega trga. Prodaja novih avtomobilov je bila v letu 2025 stabilna, vendar je prodaja priključnih hibridnih vozil ponovno močno narasla.

Tajvanska nacionalna varnostna agencija (NSB) je v najodmevnejšem poročilu za leto 2025 razkrila, da so kitajski hekerji v preteklem letu dnevno izvedli povprečno 2,63 milijona kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo otoka. Gre za 6-odstotno povečanje v primerjavi z letom prej, pri čemer so oblasti zaznale največji porast vdorov v energetski sektor, kjer se je število incidentov povečalo za desetkrat. Obveščevalni podatki kažejo na neposredno korelacijo med stopnjevanjem digitalnih vdorov in vojaškimi aktivnostmi kitajske ljudske vojske v okolici otoka, vrhunec pa so napadi dosegli v obdobju okoli obletnice predsedniške inauguracije maja lani. Zaradi naraščajočih groženj sta tajvanski ministrstvi za digitalni razvoj in gospodarstvo že začeli izvajati okrepljene varnostne protokole. Ministrstvo za digitalni razvoj je napovedalo širitev specializirane enote za varovanje kritične infrastrukture z obstoječih 20 na 120 strokovnjakov. Hkrati ministrstvo za gospodarstvo pospešeno uvaja načrte za večjo odpornost električnega omrežja, saj kitajske taktike postajajo vse bolj izpopolnjene in vključujejo raznolike metode vdorov, namenjene destabilizaciji ključnih državnih sistemov.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih raket v smeri vzhodnih voda, le nekaj ur pred odhodom južnokorejskega predsednika v Kitajsko. Kim Jong Un je opazoval testne polete hipersoničnih raket in poudaril potrebo po krepitvi jedrskega odvračanja države. Južnokorejski Urad za nacionalno varnost je pozval Severno Korejo, naj ustavi provokacije po izstrelitvi raket v Vzhodno morje.

Ameriška vojska je v hitri in strogo varovani operaciji pridržala venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo, kar je sprožilo buren mednarodni odziv ter intenzivne analize o prihodnjih geopolitičnih premikih. Dogodek, ki ga nekateri označujejo za obuditev Monroejeve doktrine, je povzročil precejšnjo negotovost v Latinski Ameriki, kjer se kitajski gospodarski in politični vpliv sooča z novo realnostjo ameriške odločnosti. Kitajska in Rusija sta dejanje Združenih držav Amerike ostro obsodili, medtem ko se v azijsko-pacifiški regiji vrstijo razprave o morebitnih vzporednicah s Tajvansko ožino. Analitiki in tajvanski politiki, vključno s poslancem Wangom Ting-yujem, poudarjajo bistvene razlike med položajem Venezuele in Tajvana. Kljub kitajskemu poskusu širjenja dvomov o ameriški zanesljivosti strokovnjaki trdijo, da Washington Tajvan obravnava kot ključnega strateškega partnerja, kar se razlikuje od odnosa do Madura, ki je bil pod mednarodnimi tiralicami zaradi trgovine z mamili. Raziskovalci izpostavljajo, da ameriška akcija v Venezueli ne bo nujno pospešila kitajskih načrtov za invazijo na otok, saj so vojaške in politične okoliščine v obeh regijah neprimerljive, Peking pa ostaja previden glede neposrednega soočenja z vojaško močjo ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa.

ZDA so aretirale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, kar je povzročilo mednarodne odzive. Trump je nakazal na morebitno vojaško akcijo v Kolumbiji in izrazil prepričanje, da ameriška operacija v Venezueli ne bo vplivala na odnose s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Trump je tudi izjavil, da mora Amerika v celoti pridobiti nadzor nad venezuelsko nafto z namenom obnove države. Združeni narodi bodo razpravljali o zakonitosti aretacije Madura. Tajvanski obrambni minister je izjavil, da je vojska pripravljena na vse možne scenarije, vključno s poskusom "obglavljenja", ki bi ga izvedla Kitajska, po vzoru ameriške operacije v Venezueli.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je 4. januarja prispel v Peking na svoj prvi štiridnevni državniški obisk na Kitajskem, odkar je junija lani nastopil predsedniški mandat. Med srečanjem s predstavniki korejske diaspore v Pekingu je Lee poudaril, da je Kitajska nepogrešljiva partnerica pri prizadevanjih za mir in ponovno združitev Korejskega polotoka. Obisk se odvija v času povečanih regionalnih napetosti, saj je Severna Koreja ob začetku novega leta izvedla prvi preizkus balistične rakete, kar dodatno poudarja pomen usklajevanja med Seulom in Pekingom glede varnostnih vprašanj. Predsednik Lee se bo med obiskom srečal s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom, s katerim bosta obravnavala vprašanja dvostranskega sodelovanja in stabilnosti v regiji. Čeprav so se odnosi med državama v zadnjem desetletju spopadali z upadom naklonjenosti v južnokorejski javnosti, kitajska stran obisk ocenjuje kot ključno priložnost za krepitev partnerstva med sosednjima državama. Leejeva diplomacija temelji na prepričanju, da je konstruktiven dialog s Pekingom nujen za zmanjšanje vpliva severnokorejskih provokacij in zaščito gospodarskih interesov Južne Koreje.

Na mejnem prehodu med Rusijo in Kitajsko je prišlo do znatnih zastojev, zaradi katerih je več deset avtobusov z ruskimi turisti obtičalo pri čakanju na vstop v sosednjo državo. Potniki so prisiljeni čakati na obravnavo s strani carinskih organov, pri čemer natančen vzrok za nenadno upočasnitev postopkov na meji uradno še ni bil pojasnjen. Dogodek je povzročil precejšnje nevšečnosti za potnike, ki so namenjeni na Kitajsko. Ruski mediji poročajo, da so se kolone začele nabirati v zadnjih urah, situacija pa ostaja negotova, saj pristojne službe niso podale časovnega okvira za sprostitev prometa. Čakanje v avtobusih na mejnih prehodih med državama sicer ni povsem neobičajno, vendar trenutni obseg zastoja presega običajne operativne zamude, kar nakazuje na morebitne administrativne ali tehnične težave na kitajski strani carine.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

V Tajvanu se je politično dogajanje v luči prihajajočih lokalnih volitev leta 2026 močno zaostrilo. Vladajoča Demokratična progresivna stranka (DPP) in opozicijski Kuomintang (KMT) sta začela z intenzivnim pozicioniranjem kandidatov za ključne županske in lokalne položaje. V mestu Taichung so se dejavnosti okrepile s strani poslanke He Xin-chun (DPP) in podpredsednika parlamenta Jiang Qichena (KMT), medtem ko se v okrožju Nantou omenja zobozdravnik Wen Shizheng kot potencialni adut za izziv trenutni županji Xu Shuhua. Notranja trenja so bila opazna tudi v嘉義 (Chiayi), kjer je poslanec Cai Yi-yu kritiziral svojega tekmeca Huanga Rong-lija zaradi domnevnih povezav s strankarskimi odpadniki. Obenem se v zakonodajnem dvoru odvija razprava o predlaganih spremembah civilnega zakonika, ki bi po vzoru Južne Koreje uvedle t.i. »obdobje razmisleka« pred ločitvijo. Namen predloga je znižati stopnjo ločitev, vendar so mnenja poslancev deljena. Medtem ko nekateri člani KMT predlog podpirajo kot sredstvo za stabilizacijo družin, so v DPP zadržani in poudarjajo pomen varovanja individualnih pravic in svobodne volje posameznikov. Politično ozračje ostaja napeto tudi zaradi preteklih sporov glede obrambnega proračuna in nadzora nad potovanji politikov na Kitajsko, kar še dodatno polarizira javni prostor.

Gospodarstvo Združenih držav Amerike je pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v prvem letu njegovega mandata zabeležilo mešane rezultate, ki jih zaznamujejo močna rast bruto domačega proizvoda in agresivna carinska politika. V tretjem četrtletju leta 2025 se je ameriško gospodarstvo okrepilo za 4,3 odstotka, kar predstavlja najhitrejšo rast v zadnjih dveh letih, predvsem na račun povečane domače in javne porabe. Hkrati so se povprečne carinske stopnje povzpele z 2,4 na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so ti ukrepi v zvezni proračun prinesli približno 200 milijard dolarjev dodatnih prihodkov, so hkrati povzročili nestabilnost v mednarodnih trgovinskih odnosih. Na področju farmacevtskega trga je prišlo do nepričakovanega znižanja cen zdravil za hujšanje, kar strokovnjaki pripisujejo povečani tržni konkurenci namesto birokratskim posegom. Podjetji Eli Lilly in Novo Nordisk sta po letih trditev o fiksnih stroških raziskav znižali cene svojih ključnih izdelkov, ko se je v panogi pojavil neposreden tržni pritisk. Kljub pozitivnim kazalnikom rasti in padanju inflacije pa se v leto 2026 ZDA podajajo z naraščajočo negotovostjo. Ameriška gospodinjstva ostajajo pesimistična glede prihodnosti, medtem ko se centralna banka Federal Reserve spopada z vprašanji o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer v luči rahlega ohlajanja trga dela in rekordnega javnega dolga.

Prvo leto mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa so zaznamovali mešani gospodarski kazalniki, ki vključujejo robustno 4,3-odstotno gospodarsko rast v tretjem četrtletju leta 2025, hkrati pa tudi naraščajočo zaskrbljenost prebivalstva. Trumpova administracija je agresivno uveljavljala svojo filozofijo "Amerika na prvem mestu", kar se je odrazilo predvsem v drastičnem povišanju povprečnih carinskih stopenj z 2,4 na 16,8 odstotka. Čeprav so carine zvezni blagajni prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati destabilizirale mednarodne trgovinske odnose in povzročile pesimizem med ameriškimi potrošniki glede njihove finančne prihodnosti. Na področju farmacije se je trg odzval na pritiske konkurence, ko je podjetje Eli Lilly znižalo ceno zdravila za hujšanje Zepbound, čemur je kmalu sledil tekmec Novo Nordisk. Ta premik je ovrgel dolgoletne trditve industrije, da so visoke cene nujne za raziskave in razvoj. Kljub umirjanju inflacije v primerjavi z letom 2022 pa se ameriška gospodinjstva na začetku leta 2026 še vedno spopadajo z občutkom nestabilnosti. Ameriška centralna banka (Fed) je leto 2025 zaključila s tretjim zaporednim znižanjem obrestnih mer, medtem ko se brezposelnost postopno zvišuje, kar vzbuja vprašanja o morebitni bližajoči se recesiji. Dodatno negotovost vnaša pričakovana odločitev vrhovnega sodišča glede zakonitosti uvedenih carin.

Ameriško gospodarstvo vstopa v leto 2026 v znamenju znatne negotovosti, ki jo narekujejo odločitve o obrestnih merah Zveznih rezerv (Fed), pričakovana sodba vrhovnega sodišča glede carin predsednika Donalda Trumpa in potencialni poki balonov v sektorju umetne inteligence. Kljub znižanju inflacije z vrha v letu 2022 ameriška gospodinjstva ostajajo previdna, saj se stopnja brezposelnosti vztrajno, čeprav zmerno, zvišuje. Fed je konec leta 2025 že tretjič znižal ključno obrestno mero za četrt odstotne točke, kar je sprožilo ugibanja, ali se cikel sproščanja denarne politike zaključuje ali pa gre za pripravo na recesijo. Na kapitalskih trgih se vlagatelji spopadajo z vprašanjem vključevanja bitcoina v tradicionalne finančne sisteme. Ponudnik indeksov MSCI Inc. bo sredi januarja sprejel ključno odločitev o tem, ali bo iz svojih globalnih referenčnih indeksov izključil podjetja, ki držijo velike rezerve bitcoina kot primarno premoženje. Ta poteza bi lahko povzročila za več milijard dolarjev prisilnih prodaj delnic teh podjetij in določila nov precedens za to, kako Wall Street obravnava kriptovalute kot zakladniško sredstvo podjetij. Hkrati analitiki opozarjajo na morebitne popravke na borzah po treh letih rasti, še posebej, če se obeti za leto 2026 izkažejo za preveč optimistične.