APDEJT.si

Donald Trump je izjavil, da bi bil "ponosen" napasti narkokartele v Mehiki in Kolumbiji. Poročilo tudi omenja model volitev, ki je bil uporabljen v Čilu, in rast prodaje električnih vozil v Južni Ameriki brez Tesle. Poleg tega so v ospredju napetosti v Gazi in ukrepi proti ilegalni imigraciji.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil pripravljenost za izvedbo vojaških napadov v Mehiki za zatiranje trgovine z drogami. Trump je medijem dejal, da bi bil direkten poseg Pentagona pri južnem sosedu ZDA 'v redu'. Njegove izjave so izzvale zaskrbljenost glede prihodnosti odnosov med ZDA in Mehiko, prav tako pa povečuje pritisk na Kolumbijo.

Kolumbijska varuhinja človekovih pravic Iris Marín je pozvala predsednika Gustava Petroja, naj prekine zračne napade na uporniške skupine. Razkrila je, da je bilo v vojaških napadih oktobra in novembra ubitih najmanj pet najstnikov. Med žrtvami je tudi dekle, ki je umrlo v napadu na uporniško skupino FARC-EMC v provinci Arauca, ter štirje najstniki, ki jih je skupina prisilno rekrutirala in so bili ubiti v napadu v začetku oktobra.

Donald Trump je izjavil, da pozna naslove vseh kriminalcev v Mehiki. Med konferenco v Beli hiši je dejal, da se o tem pogovarja z Mehiko. Omenil je tudi protest Generacije Z in dejal, da ima Mehika resne težave.

V Kolumbiji so aretirali devet pripadnikov oboroženih sil zaradi preiskave mučenja in umora civilista v vojaški bazi na severozahodu države. Med aretiranimi so poročnik, narednik in sedem vojakov, ki so bili razrešeni dolžnosti. Po vojaškem poročilu, ki ga je objavil predsednik Gustavo Petro, so vojaki v začetku oktobra zajeli moškega, ki se je "sprehajal" okoli baze v občini Frontino. Pri tem so uporabili "pretirano silo", ki je povzročila smrt civilista.

Po nedavni imigracijski operaciji, v kateri so v Charlottu aretirali več deset ljudi, je lastnik lokalne pekarne zaradi tega zaprl svoje podjetje.

Ukrajinski poslanec Dubinski je izjavil, da se na strani ukrajinske vojske bori 3.000 kolumbijskih najemnikov. Prav tako je dejal, da je Ukrajina postala poligon.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen so med voditelji, ki so odpovedali udeležbo na ključnem vrhu v Kolumbiji, ki se bo kmalu začel. Razlogi za odpoved niso znani, dogodek pa bo kljub temu potekal.

Pentagon je sporočil, da so ZDA v soboto izvedle še en napad na domnevni čoln za tihotapljenje drog v vzhodnem Pacifiku, pri čemer so bile ubite tri osebe na krovu. Po navedbah virov naj bi čoln upravljala teroristična organizacija.

Indijci so na družbenih omrežjih proslavili zmago Zohrana Mamdanija na volitvah za župana New Yorka, potem ko se je zahvalil svojim staršem, rojenim v Indiji, in citiral zgodovinski govor Indije.

Nizozemski premier Dick Schoof se še ni odločil glede nedavnih napadov Združenih držav na čolne. Na vrhu v Kolumbiji je dejal, da ne želi prenagljeno sklepati. Medtem sta dva vodilna uslužbenca BBC-ja odstopila, ker je televizija zavajala gledalce z izrezovanjem govora Donalda Trumpa.

Skupnost latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) in Evropska unija (EU) sta v kolumbijskem mestu Santa Marta podpisali dokument o "krepitvi enakopravnega odnosa". Vrh je bil osredotočen na napetosti na Karibih, pri čemer ZDA in Donald Trump nista bila posebej omenjena.

Ukrajinska vojska se spopada s pomanjkanjem vojakov in povečanim številom dezerterjev, kar povzroča težave pri zagotavljanju zadostne obrambe na celotni frontni liniji. Zaradi tega naj bi nekatere dele fronte varovali le droni. Ruske sile so medtem zavzele večji del Kupjanska, strateško pomembnega mesta v Harkovski oblasti.

Ukrajinsko sodišče je ruskega vojaka Dmitrija Kurašova obsodilo na dosmrtni zapor zaradi umora ukrajinskega vojnega ujetnika Vitalija Hodnjuka. To je prva tovrstna obsodba v Ukrajini. Kurašova so spoznali za krivega umora Hodnjuka, ki se je predal v regiji Zaporožje januarja 2024.

Ruska vojska je sporočila, da enote skupine "Zapad" zaključujejo čiščenje zahodnega dela Kupjanska. Poveljnik jurišnega oddelka 121. motoriziranega strelskega polka s kodnim imenom Lavrik je poročal, da so na ulici Levadni vstop osvobodili sedem zgradb, na 1. Zahodni šest in na Senkovski ulici več stavb.

Po poročanju portala Mash je v Sumski oblasti umrlo več kot sto kolumbijskih najemnikov. Ukrajinski poveljniki naj bi tuje borce uporabljali v protinapadih.

Moskovsko mestno sodišče je Šahina Abbasova obsodilo na 17 let strogega zapora zaradi umora motorista Kirila Kovaljova, ki se je zgodil zaradi spora glede parkiranja v moskovski četrti Ljublino. V povezavi s tem primerom so tri osebe izpustili iz pripora.

Britanska kraljeva mornariška pehota je izvedla vaje, ki so vključevale simulacijo zavzetja naftnih ploščadi blizu ruskih obal v Baltskem morju. Vaje so potekale v bližini ruskih meja, kjer so britanske sile vadile izkrcanje in zavzetje pomorskih objektov.

Število voditeljev držav in vlad, ki so se udeležili četrtega vrha Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) in Evropske unije (EU) v Kolumbiji, je bilo nizko, saj se ga je udeležilo le devet voditeljev. To srečanje je potekalo v mestu Santa Marta.

Ameriški kongres naj bi prihodnji teden glasoval o objavi dodatnih dokumentov, povezanih s preiskavo trgovine s spolnostjo, v katero je bil vpleten Jeffrey Epstein. Do glasovanja prihaja po več mesecev trajajočem odporu.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ameriškega politika Donalda Trumpa označil za »sovražnika človeštva«. Petro je izrazil kritike na račun Trumpovega zanikanja podnebnih sprememb. Izjava je bila podana v kontekstu prihajajoče konference COP30.

Visoki uradniki ameriške administracije, pristojni za energetiko in jedrsko varnost, so se nameravali sestati s predstavniki Bele hiše in Sveta za nacionalno varnost, da bi predsednika Trumpa odvrnili od ponovne izvedbe jedrskih poskusov.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prepovedal obveščevalnim agencijam deljenje informacij z ZDA zaradi napadov na čolne v Karibih. V Karibsko morje je prispela ameriška letalonosilka USS Gerald R. Ford. Podoben ukrep je delno sprejela tudi Velika Britanija.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prekinil obveščevalno sodelovanje z Združenimi državami Amerike zaradi ameriških napadov na domnevne tihotapce drog v Karibskem morju, v katerih je po navedbah predsednika Petra umrl kolumbijski ribič. Odločitev je bila sprejeta po ameriških napadih v Karibskem morju.

Ameriška administracija naj bi uporabila grožnjo uporabe fentanila kot kemičnega orožja za utemeljitev morebitnih napadov na venezuelska plovila, čeprav še vedno ni dokazov o proizvodnji te droge v Venezueli. Kot poroča Wall Street Journal, se je ministrstvo za pravosodje v tajnem memorandumu sklicevalo na fentanil kot potencialno kemično orožje, kar je omogočilo odobritev napadov na plovila, ki prevažajo droge.

Ameriška vojska krepi svojo prisotnost v Karibskem morju, tja je prispela največja vojaška ladja na svetu. Venezuelska vlada potezo razume kot grožnjo, medtem ko lokacija ladje ostaja neznana. Napetosti med ZDA in Venezuelo se stopnjujejo.

Uradniki v Kolumbiji so sporočili, da bo država nadaljevala z izmenjavo obveščevalnih podatkov z mednarodnimi agencijami, ki se borijo proti trgovini z drogami.

Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je med obiskom Kolumbije, kjer poteka vrh med Evropsko unijo in Skupnostjo latinskoameriških in karibskih držav, obljubil, da se bo boril proti naraščajoči trgovini z drogami v Evropi in Latinski Ameriki. Napovedal je ustanovitev regionalne akademije za usposabljanje preiskovalcev in carinikov.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je odprl podnebni vrh COP30 v četrtek v Belému in pozval voditelje, da obljube spremenijo v dejanja. Poudaril je prizadevanja Brazilije znotraj skupine BRICS. Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, se je udeležila vrha COP30, kjer jo je sprejel Lula da Silva.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ostro odgovoril na nedavne napade Združenih držav Amerike na kolumbijske čolne v Karibskem morju in Tihem oceanu, ki naj bi prevažali droge. Petro je ameriškega predsednika Donalda Trumpa posvaril, naj »ne prebuja jaguarja«, s čimer je opozoril na morebitne posledice takšnih dejanj.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ukazal prekinitev izmenjave obveščevalnih podatkov z varnostnimi agencijami Združenih držav Amerike. Odločitev je bila sprejeta, dokler ZDA ne prenehajo z napadi na plovila v Karibih, ki naj bi tihotapila droge. Petro je poudaril, da mora biti boj proti drogam podrejen človekovim pravicam prebivalcev Karibov.

Venezuela načrtuje gverilski odpor v primeru ameriškega zračnega ali kopenskega napada. Po poročanju Reutersa, ki se sklicuje na vire blizu vlade v Caracasu in načrtovalne dokumente, država razporeja orožje, vključno z desetletja staro rusko opremo. Vir je dejal, da v konvencionalni vojni ne bi zdržali niti dve uri.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ameriškega predsednika Donalda Trumpa označil za »barbara« zaradi vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju in Tihem oceanu. Petro je dejal, da je to dejanje agresija proti Latinski Ameriki in da ZDA pod pretvezo boja proti narkotikom izvaja zločine proti človečnosti.

Zohran Mamdani je po zmagi na newyorških volitvah obljubil takojšen začetek uresničevanja svojega programa dostopnosti. Kritiki pa ga primerjajo s Sadiqom Khanom in opozarjajo, da bi lahko njegova politika pripeljala do ponovitve neuspehov marksizma, od Kube do Sovjetske zveze. Mamdani je dejal, da se je njegova kampanja za župana začela pred približno letom dni.

Kolumbijski državljan, ki je preživel napad na podmornico v Karibskem morju, je bil izpuščen iz bolnišnice in je zdaj na prostosti. Poleg Kolumbijca je napad preživel tudi Ekvadorec, ki je prav tako izpuščen na prostost. Napad je izvedla ameriška vojska.

Kolumbijski Urad varuha človekovih pravic je poročal, da je v bombnem napadu vojske v Guaviareju umrlo šest mladoletnikov, ki so jih rekrutirale FARC. Napad je bil najsmrtonosnejši, ki ga je odredil predsednik Gustavo Petro.

Ruska vojska nadaljuje operacijo obkoljevanja ukrajinskih sil v okolici Kupjanska v Harkovski oblasti, kot je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Razmere na terenu ostajajo napete, saj se ruske sile trudijo zavzeti območje.

Donald Trump se aktivno vmešava v dogajanje v Latinski Ameriki, kljub načelu "America first". Poročila govorijo o operacijah Cie v Venezueli, sporih s kolumbijskim predsednikom Petrom in finančni podpori Javierju Mileiju. Razlogi za to vmešavanje ostajajo nejasni.

Kolumbijski senator Temístocles Ortega je preživel atentat v departmaju Cauca, enem izmed območij, ki jih najbolj prizadenejo oboroženi spopadi v državi. Napad se je zgodil na območju El Túnel, blizu Popayána. Senator pri napadu ni bil poškodovan. Napad so izvedli močno oboroženi napadalci, ki so streljali na vozilo, v katerem se je vozil senator.

Dominikanska republika je s podporo Združenih držav Amerike preložila deseti Ameriški vrh na leto 2026, da bi zagotovila širšo in bolj reprezentativno udeležbo držav v regiji. Odločitev je bila sprejeta zaradi razlik med državami, pri čemer so se z njo strinjali tudi ključni partnerji, vključno z ZDA.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je sporočil, da je bil Camilo Castro, 41-letni francoski profesor joge, ki je bil od konca junija pridržan v Venezueli, izpuščen. Castro je bil aretiran na mejnem prehodu Paraguachón med Kolumbijo in Venezuelo, kamor je odpotoval, da bi si podaljšal vizum. Primer, ki je bil dolgo časa neznan širši javnosti, govori o izginotju Francoza na kolumbijsko-venezuelski meji in tednih negotovosti pred njegovo izpustitvijo.

Donald Trump naj bi ponovno usmerjal ameriško zunanjo politiko v Latinski Ameriki s pomočjo CIA operacij v Venezueli, sporov s kolumbijskim predsednikom Petrom in milijardne podpore argentinskemu predsedniku Javierju Mileiju. Cilj teh dejanj ostaja nejasen, še posebej glede na Trumpovo načelo "Amerika na prvem mestu".

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napovedal 4,3 milijarde dolarjev vreden posel za nakup švedskih vojaških letal. Petro je nakup označil za "odvračalno orožje za doseganje miru" v "kaotični" geopolitiki.

Novoizvoljeni župan New Yorka, Zohran Mamdani, je izjavil, da ga morebitne grožnje predsednika Donalda Trumpa ne bodo "intimidiirale". Cory Bowman, polbrat podpredsednika JD Vancea, pa je doživel prepričljiv poraz na volitvah za župana Cincinnatija.

Po projekciji Decision Desk HQ je Zohran Mamdani premagal Andrewa Cuomoja na volitvah za župana New Yorka. Projekcija kaže na zmago Mamdanija na volitvah za župana mesta New York.

Vrh Evropske unije s državami Latinske Amerike in Karibov je potekal brez ključnih evropskih voditeljev. Nemški kancler Friedrich Merz in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta se odločila, da se vrha EU in Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) ne udeležita, da ne bi razjezila ameriškega predsednika Donalda Trumpa, poroča Bloomberg.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul (CDU) je moral zaradi okvare vladnega letala na pot na srečanje EU-Latinska Amerika v Kolumbijo poleteti z redno letalsko linijo. To ni prvič, da je prišlo do težav z vladnim letalom, podobne težave je imela že Annalena Baerbock.

Zaradi tehnične napake na vladnem letalu Airbus A350 je moral nemški zunanji minister Johann Wadephul spremeniti načrte za potovanje v Kolumbijo, kjer naj bi se udeležil srečanja med predstavniki EU in držav Latinske Amerike. Ministrstvo je sporočilo, da letalo ni na voljo, zato se je minister odločil za komercialni let do Kolumbije.

Kolumbijske oblasti so med januarjem in septembrom 2025 zavrnile vstop v državo 2.674 tujim državljanom, med katerimi je bilo več kot 600 Venezuelcev. Med zavrnjenimi je bilo tudi 46 tujcev, identificiranih kot spolni prestopniki nad otroki in mladostniki.

Več kot dva tedna je minilo, odkar je predsednik Donald Trump napovedal, da bo ustavil vsa plačila Kolumbiji, vendar do prekinitve pomoči ni prišlo.