Osrednja volilna komisija (KQZ) Kosova je v četrtek, 2. januarja 2025, v Centru za številte in rezultate pričela s postopkom štetja več kot 27.000 glasovnic, ki so jih oddali volivci iz tujine. Gre za ključen korak v okviru predčasnih parlamentarnih volitev, ki so potekale v državi. Glasovnice so bile predhodno prevzete iz poštnih predalov zunaj meja Kosova in predstavljajo pomemben del končnega volilnega izida. Tiskovni predstavnik komisije je pojasnil, da bo štetje glasov iz diaspore omogočilo dokončno oblikovanje rezultatov, ki bodo določili sestavo prihodnjega parlamenta v Prištini. Proces spremljajo opazovalci in predstavniki političnih strank, da bi zagotovili transparentnost volilnega procesa. Štetje glasov iz tujine je pogosto odločilen dejavnik pri porazdelitvi sedežev med vodilnimi albanskimi političnimi subjekti.

V starosti 81 let je umrl Nexhat Daci, vidni kosovski politik in nekdanji predsednik skupščine Kosova. Novico o njegovi smrti je potrdil aktualni predsednik parlamenta Dimal Basha. Daci je bil ključna osebnost v obdobju oblikovanja kosovske državnosti, ko je med letoma 2001 in 2006 vodil zakonodajno telo. Po smrti prvega kosovskega predsednika Ibrahima Rugove leta 2006 je krajši čas opravljal tudi funkcijo vršilca dolžnosti predsednika države. Bil je ustanovitelj Demokratske lige Dardanije (LDD) in je ostal politično aktiven tudi po zaključku svojega mandata v parlamentu. Njegova smrt predstavlja konec obdobja za generacijo politikov, ki so vodili Kosovo skozi prehodna leta pod upravo Združenih narodov do razglasitve neodvisnosti. Daci je bil v javnosti poznan kot tesen sodelavec Ibrahima Rugove in zagovornik institucionalne stabilnosti v času političnih pretresov na Zahodnem Balkanu.

Pripadniki srbskega ministrstva za notranje zadeve in uprave carin so na mejnem prehodu Merdare, ki povezuje Srbijo in Kosovo, izvedli obsežno operacijo, v kateri so zasegli 31 kilogramov kokaina. Prepovedana droga je bila razdeljena v 28 paketov in skrita v prirejenem prostoru vozila znamke Mercedes oziroma v kombiju. Podpredsednik vlade in minister za notranje zadeve Ivica Dačić je potrdil, da sta bila v povezavi s tihotapljenjem aretirana dva državljana Albanije, ki jima je bilo odrejeno policijsko pridržanje. Operacija je plod sodelovanja kriminalistov iz Prokuplja in carinskih organov, ki so s pregledom vozila preprečili vnos večje količine narkotikov na trg. Aretirana moška sta osumljena kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Gre za eno večjih zaplemb na tem območju v zadnjem času, kar potrjuje trend povečane dejavnosti balkanskih tihotapskih poti, ki so jih srbski organi v preteklih tednih že večkrat uspešno presekali.

Na Kosovu danes potekajo predčasne parlamentarne volitve po skoraj letu dni politične krize. Za glasove skoraj 2,08 milijona volivcev se poteguje več kot 20 strank in zavezništev. Kot favorit se omenja Samoopredelitev premierja Albina Kurtija, ki je zmagala že na prejšnjih volitvah, vendar ji ni uspelo oblikovati vlade.

Posebno tožilstvo Republike Kosovo je vložilo obtožnico proti 21 osebam zaradi vojnega zločina proti civilnemu prebivalstvu, ki se je zgodil 15. januarja 1999 v vasi Rečak. Obtožnica se nanaša na poboj 45 civilistov albanske narodnosti, kar je v tistem času predstavljalo enega najbolj pretresljivih dogodkov med vojno na Kosovu. Tožilstvo je ob vložitvi obtožnice podalo predlog za sojenje v odsotnosti, saj obtoženci niso dosegljivi kosovskim pravosodnim organom. Med obtoženimi so posamezniki z inicialkami O. S., R. M., K. J. in drugi, ki jih preiskovalci bremenijo neposredne odgovornosti ali sodelovanja pri usmrtitvah. Masaker v Rečaku je bil ključni dogodek, ki je sprožil ostrejše ukrepanje mednarodne skupnosti in kasnejše posredovanje zveze Nato proti takratni Zvezni republiki Jugoslaviji. Kosovske oblasti s tem postopkom po več kot dveh desetletjih znova poskušajo doseči pravno zadoščenje za žrtve in njihove svojce.

Urad za Kosovo je sporočil, da so včeraj v svojem domu pred družino aretirali Srba Vidosava M., kar je po njihovem mnenju eden v nizu napadov.

Gibanje Samoodločba (Vetevendosje - VV) pod vodstvom dosedanjega premierja Albina Kurtija je na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah na Kosovu doseglo prepričljivo zmago. Po preštetih glasovih je stranka prejela približno polovico vseh glasov, kar Kurtiju omogoča hitro sestavo nove vlade. Zmaga prihaja po daljšem obdobju politične nestabilnosti in blokad, ki so državo hromile od neuspešnih poskusov oblikovanja vlade v novembru 2025. Kurti je v svojem nagovoru napovedal, da se bo takoj lotil oblikovanja stabilne izvršilne oblasti, ki bo imela polna pooblastila za izvajanje reform. Volilni izid po mnenju analitikov odpira pot do končanja enoletnega političnega zastoja v državi. Nova vlada bo poleg notranjih reform usmerjena tudi v prizadevanja za odpravo sankcij Evropske unije, ki so bile proti Prištini uvedene zaradi preteklih napetosti na severu države. Visoka volilna podpora Kurtijevi stranki zagotavlja močan mandat za nadaljevanje pogajanj z mednarodno skupnostjo in reševanje odprtih vprašanj s Srbijo, kar ostaja ključni pogoj za nadaljnjo evroatlantsko integracijo Kosova. Predčasne volitve so bile nujne po tem, ko parlamentu v predhodnih mesecih ni uspelo potrditi nove vlade, kar je povzročilo ustavno in politično krizo.

Posebno tožilstvo Republike Kosovo je v torek vložilo obtožnico v odsotnosti proti osumljencu za vojne zločine nad albanskim civilnim prebivalstvom med vojno v letih 1998 in 1999. Obtoženec je po navedbah tožilstva odgovoren za sodelovanje pri umoru 13 civilistov. Ta poteza pravosodnih organov predstavlja del širših prizadevanj kosovskih oblasti za procesuiranje storilcev vojnih hudodelstev, ki so se v preteklosti izmikali roki pravice. Preiskava se osredotoča na dogodke iz časa spopadov, ko so srbske sile izvajale represijo nad lokalnim prebivalstvom. Tožilstvo poudarja, da zbiranje dokazov za zločine, ki so se zgodili pred več kot dvema desetletjema, ostaja prioriteta pri zagotavljanju pravičnosti za žrtve in njihove svojce. Vložitev obtožnice v odsotnosti omogoča nadaljevanje pravnih postopkov kljub nedostopnosti obtoženca, kar je ključno v primerih, ko se osumljenci nahajajo v tujini ali sosednjih državah.

Posebno tožilstvo Kosova je vložilo obtožnico v odsotnosti proti 21 nekdanjim pripadnikom Vojske Jugoslavije (VJ) in MUP Srbije zaradi domnevnih vojnih zločinov, ki naj bi jih storili v vasi Račak leta 1999. Obtoženi so bili pripadniki 243. mehanizirane brigade Treće armije, znanega kot "Prištinski korpus".

Kosovsko tožilstvo je v torek vložilo obtožnico proti 21 nekdanjim srbskim policistom, ki jih bremeni vojnih zločinov proti civilnemu prebivalstvu v vasi Račak. Po navedbah tožilstva so obtoženi sodelovali v operaciji srbskih sil 15. januarja 1999, ko je bilo v omenjeni vasi ubitih 45 albanskih civilistov. Trenutna obtožnica se osredotoča na uboj 42 civilistov ter druge kršitve mednarodnega prava med vojno na Kosovu. Dogodek v Račaku velja za enega najbolj pretresljivih trenutkov konflikta, saj je mednarodno skupnost spodbudil k odločnejšemu ukrepanju, ki je kasneje vodilo do posredovanja zveze Nato proti takratni Zvezni republiki Jugoslaviji. Preiskava primera je trajala več desetletij, saj so številni osumljenci nedostopni kosovskim organom pregona. Kosovske oblasti so v preteklosti že večkrat poudarile pomen pregona odgovornih za vojne zločine kot ključnega elementa za doseganje pravičnosti in stabilizacije v regiji. Srbija po drugi strani še vedno uradno zavrača navedbe o načrtnem poboju civilistov in dogodek pogosto označuje za spopad z oboroženimi uporniki, kar ostaja ena glavnih točk spora med Prištino in Beogradom pri normalizaciji odnosov.

Petar Petković je med obiskom v Kragujevcu poudaril, da je vsak glas za Srbsko listo glas za obstoj Srbov na Kosovu in Metohiji. Ponovil je, da zmaga Srbske liste predstavlja prepreko Kurtijevemu terorju in zagotavlja srbsko enotnost.

Minister za obrambo Borut Sajovic je z načelnikom generalštaba Slovenske vojske Boštjanom Močnikom obiskal pripadnike slovenskega kontingenta, ki delujejo v Natovi misiji Kfor na Kosovu. Srečal se je tudi s poveljnikom sil Kfor Özkanom Ulutasom in se seznanil s trenutnimi razmerami v državi.

Stranka kosovskega premierja Albina Kurtija, VV, je na predčasnih parlamentarnih volitvah dosegla skoraj 50-odstotni rezultat, kar povečuje možnosti za konec politične blokade. Stranka je prejela precej več glasov kot na volitvah februarja 2025, kar kaže na zaupanje ljudi v Kurtijevo vlado.

Osrednja volilna komisija Kosova je po predčasnih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 28. decembra, preštela več kot 25 odstotkov glasov za kandidate za poslane v 120-članski kosovski parlament. Po trenutnih podatkih postajajo jasne sestave deseteric najuspešnejših kandidatov posameznih strank, ki se bodo potegovali za sedeže v skupščini. Volitve so potekale v znamenju političnih napetosti, vendar proces preštevanja glasov trenutno teče brez večjih javnih zapletov. Končni rezultati bodo določili novo sestavo zakonodajnega telesa, ki bo moralo nasloviti ključna vprašanja stabilnosti v regiji in odnose s sosednjimi državami. Podatki, objavljeni na spletni strani volilne komisije, kažejo na visoko stopnjo personalizacije glasovanja, kjer so volivci poleg strankarskih list izbirali tudi konkretne posameznike.

Prištinsko sodišče je odredilo enomesečni pripor nekdanjemu ministru za gospodarski razvoj, Fadilju Ismailjiju, in še šestim drugim osebam, ki so bile aretirane zaradi suma vpletenosti v koruptivne dejavnosti.

Direktor Urada za Kosovo in Metohijo, Petar Petković, je poudaril, da so prihajajoče volitve na Kosovu in Metohiji 28. decembra ključnega pomena za obstoj srbskega naroda. Pozval je notranje razseljene Srbe z dokumenti iz Prištine, da se udeležijo volitev in podprejo Srbsko listo, saj je njena zmaga izjemno pomembna.

Hrvaški minister za zunanje zadeve Gordan Grlić Radman je pozdravil aretacijo Milorada Kovačevića v Črni gori. Kovačevića Hrvaška išče zaradi suma storitve vojnih zločinov nad vojnimi ujetniki in zločinov na območju Grubišnega Polja med Domovinsko vojno. Hrvaška je v stiku s črnogorskimi oblastmi.

Članstvo v Natu je za Kosovo nujna varnostna potreba, ne le politična želja, saj se sooča z naraščajočo nevarnostjo iz Rusije in napetostmi s Srbijo. Kljub temu je članstvo še vedno pogojeno z geopolitičnimi dogodki, vendar Nato obljublja nadaljnjo angažiranost.

Komisija za volitve je sporočila, da je do 14. ure glasovalo 18,35 % volivcev, do 15. ure pa 28,65 %. Do 17. ure je volilna udeležba dosegla 29 %.

Stranka Samoodločba premierja Albina Kurtija je zmagala na predčasnih parlamentarnih volitvah na Kosovu, ki so potekale po skoraj letu dni politične krize. Po preštetih skoraj vseh glasovnicah je stranka osvojila več kot 49 odstotkov glasov in se ji obeta večina v 120-članskem parlamentu. Kurti je po zmagi napovedal prizadevanja za hitro oblikovanje vlade.

Srbski prebivalci na Kosovu in Metohiji so se v nedeljo, 28. decembra 2025, v velikem številu udeležili volitev in s tem potrdili politično smer, ki jo zagovarjata uradni Beograd in predsednik Aleksandar Vučić. Po besedah direktorja Urada za Kosovo in Metohijo, Petra Petkovića, je Srpska lista prejela skoraj 3.000 glasov več kot na prejšnjih volitvah, ki so potekale februarja. Petković je izpostavil, da ta rezultat ne pomeni le politične zmage, temveč zagotavlja dolgoročni obstoj srbskega naroda v regiji. Petković je v uradni izjavi poudaril, da je narod pokazal visoko mero odgovornosti in enotnosti, saj se je odzval na poziv srbske države k udeležbi. Po navedbah urada je bila volilna udeležba ključna za ohranitev vpliva srbske skupnosti v lokalnih institucijah. Visoka stopnja podpore Srpski listi po mnenju urada kaže na trdno povezanost srbskega naroda s svojo državo, kljub zapletenim političnim razmeram na terenu. Dogodek je neposredno povezan s predvolilnimi opozorili, da so prav te decembrske volitve eksistencialnega pomena za Srbe na Kosovu.

Poleg obtožnice proti nekdanjemu pazniku B. T. v Prištini, ki jo bremenijo vojnih zločinov nad albanskimi zaporniki, je tožilstvo Bosne in Hercegovine vložilo obtožnice proti osmim osebam zaradi vojnih zločinov, storjenih nad Srbi in Bošnjaki.

Združene države Amerike pozivajo k doslednemu izvajanju sporazuma o poti k normalizaciji odnosov med Kosovom in Srbijo, ki je bil dosežen februarja 2023 s posredovanjem Evropske unije.

Črnogorska policija je v Bijelom Polju po pregledu avto-odpada podala kazensko ovadbo zaradi tihotapljenja vozil. V Tivtu je moški iz BiH prevaral domačina za 1.500 evrov. Poleg tega je policija v Tivtu podala kazensko prijavo proti prebivalcu Podgorice zaradi prevare. V Tuzli pa je bil Vejsil Halilović obsojen na tri leta zapora zaradi povzročitve prometne nesreče pod vplivom alkohola in drog, v kateri je umrla Ajla Nuhanović.

Kosovo se sooča z drugo volitvami v tem letu, da bi rešili politično blokado, ki grozi, da bo državo potisnila v dolgotrajno krizo. Predčasne parlamentarne volitve so bile razpisane po tem, ko stranki premierja Albina Kurtija Samo-Opredelitev ni uspelo.

Na Kosovu je stranka premierja Albina Kurtija, Vetëvendosje (VV), zmagala na parlamentarnih volitvah. Preliminarni rezultati kažejo, da se stranka približuje 50 % glasov, kar bi lahko končalo politično blokado v državi. Po preštetju glasov v približno 95 % volišč je VV prejela 49,79 % glasov. Rezultati nakazujejo, da bi stranka lahko dosegla absolutno večino in končala obdobje politične nestabilnosti.

Na Kosovu so v Lešku aretirali nekdanjega pripadnika srbskega Ministrstva za notranje zadeve (MUP) V. M. Aretacija je povezana s sumom, da je osumljenec sodeloval s srbskimi varnostnimi strukturami, vključno s primerom ugrabitve Milana Vukašinovića.

Britanska vlada je zmanjšala finančno pomoč za Zahodni Balkan, ki ga premier Keir Starmer označuje kot ključnega za varnost Združenega kraljestva zaradi ruskega vpliva. Sredstva za boj proti ruskemu vplivu in dezinformacijam v regiji so se zmanjšala za 40%. Starmer je dejal, da je regija vitalnega pomena za nacionalno varnost Velike Britanije.

V Beogradu je potekala Ambasadorska konferenca, ki jo je organiziralo Ministrstvo za zunanje zadeve Srbije. Predsednik Vučić je na konferenci ponovil, da je Kosovo del Srbije in da o tem ni debate. Napovedal je, da ima Srbija določene stvari "v sefu", vendar ni specificiral, kaj to pomeni.

Kosova predsednica Vjosa Osmani je v intervjuju za Radio Free Europe (Radio Evropa e Lirë) potrdila svojo namero, da se bo po izteku trenutnega mandata potegovala za ponovno izvolitev na čelo države. Osmani je poudarila, da so pred državo še številne pomembne naloge, ki jih želi dokončati v svojem drugem mandatu. Kljub jasni ambiciji pa je izpostavila, da je proces odvisen od oblikovanja novih institucij po prihajajočih parlamentarnih volitvah na Kosovu. Predsednica je napovedala, da bo v prihodnjem obdobju začela pogovore s političnimi subjekti za pridobitev podpore svoji kandidaturi. Čeprav je trenutno osredotočena na predsedniško funkcijo, je dodala, da bo v primeru, če ne bo ponovno izvoljena, ostala aktivna v politiki. Njena napoved prihaja v času povečanih političnih priprav na volitve, kjer bo stabilnost državnih institucij ključnega pomena za nadaljnji razvoj Kosova in njegove evroatlantske integracije. Osmani, ki velja za eno najbolj priljubljenih političark v državi, svojo odločitev utemeljuje z željo po kontinuiteti reform in krepitvi mednarodnega položaja države.

Kosovske varnostne sile bodo kmalu opremljene z nemškim protitankovskim orožjem Panzerfaust 3, poroča prištinska Koha, ki se sklicuje na obrambno ministrstvo začasnih prištinskih institucij. Postopek nakupa je zaključen, dobava orožja pa se pričakuje kmalu. Ta nakup sledi objavi obrambnega ministra Ejupa Macedoncija o podpisu triletnega sporazuma.

Aleksandar Vučić je napovedal odprtje tovarne visokosofisticiranih dronov konec marca ali v začetku aprila 2026. Vojni analitik Aleksandar Radić meni, da projekt spominja na "Beograd na vodi" ali gradnjo Generalštaba. Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) pa poroča o povezavi med tovarno in enim najbogatejših Čehov.

V Beogradu se je začela dvodnevna ambasadorska konferenca v organizaciji Ministrstva za zunanje zadeve Srbije. Predsednik Vučić je na konferenci dejal, da je Kosovo del Srbije in da o tem ni debate. Napovedal je, da se bo Srbija borila za svoje interese in da bo po potrebi razkrila določene informacije. Poudaril je tudi, da se zaradi globalnih okoliščin spreminja vloga ambasadorjev, zato mora Srbija okrepiti prisotnost v Aziji, Afriki, Južni in Centralni Ameriki.

Novi Trumpov odposlanec za Grenlandijo, Jeff Landry, je izjavil, da je njegov cilj priključitev Grenlandije k ZDA. Danska in Grenlandija sta ponovili, da ZDA ne bosta prevzele nadzora nad Grenlandijo in zahtevali spoštovanje njune ozemeljske celovitosti.

Demokratska liga Kosova (LDK), ki jo je nekoč vodil Ibrahim Rugova, je na zadnjih parlamentarnih volitvah zabeležila znaten upad podpore, saj je prejela približno 52.000 glasov manj kot na predhodnih volitvah. Zaradi tega rezultata je stranka v kosovskem parlamentu izgubila pet poslanskih sedežev in se uvrstila na tretje mesto med političnimi silami v državi. Analitiki se zdaj sprašujejo o vzrokih za takšen padec nekdaj dominantne stranke, medtem ko se v javnosti že pojavljajo ugibanja o morebitnih spremembah v vodstvu stranke. Kot eden izmed potencialnih kandidatov za prihodnjega voditelja, ki bi stranko vrnil na pot zmage, se omenja Valon Ademi. Politični pretresi znotraj LDK odražajo širše nezadovoljstvo volilnega telesa in nakazujejo na nujnost notranje reforme stranke, če želi ta v prihodnje ponovno prevzeti vodilno vlogo v kosovski politiki. Upad podpore je presenetil številne opazovalce, saj je stranka v preteklosti veljala za steber stabilnosti na Kosovu. Trenutno stanje v stranki zahteva temeljito analizo volilne strategije in odnosa do volivcev, ki so očitno prepoznali potrebo po drugačni politični ponudbi.

Transportna združenja iz Zahodnega Balkana opozarjajo, da bi nova schengenska pravila, ki naj bi začela veljati aprila, lahko popolnoma ustavila tovorni promet z Evropsko unijo. Združenja že mesece poskušajo prepričati evropske oblasti, da so nove regulative za profesionalne voznike iz tretjih držav neizvedljive, saj se panoga nahaja na robu propada.

Specializirana veča Kosova v Haagu so zavrnila zahtevo nekdanjega voditelja t. i. Osvobodilne vojske Kosova (OVK) Kadrija Veseljija za začasno izpustitev na prostost. Odločitev je bila objavljena na spletni strani specializiranih veča.

Član predsedništva Srbske liste, Slavko Simić, je izjavil, da se je srbski narod na Kosovu mobiliziral in je pripravljen na nedeljskih volitvah v prištinski parlament osvojiti politično bitko ter dobiti vseh 10 srbskih poslancev.

Kosovo, Albanija in Hrvaška so sklenile dogovor o skupni proizvodnji oklepnega vozila "Shota". Ta trilateralna obrambna suradnja naj bi bila prvi skupni program proizvodnje oklepnih vozil na Balkanu. Vršeč funkcije ministra za obrambo Kosova, Ejup Maqedonci, je potrdil, da so priprave v teku.

Predsednik Komisije za izginule osebe srbske vlade, Veljko Odalović, je ocenil, da priznanje enostransko razglašene neodvisnosti Kosova s strani Bahamov predstavlja kršitev sporazuma. Dodal je, da se to ne bi smelo dogajati, dokler dialog med Beogradom in Prištino ne prinese rezultatov, in pričakuje odziv Evropske unije.

Na Kosovu bodo v nedeljo potekale predčasne volitve, potem ko v zadnjih devetih mesecih ni bilo mogoče oblikovati vlade. Trenutni čas volitev, tik po božiču, naj bi bil po mnenju poznavalcev naklonjen vladajoči stranki.

Inštitut za pravosodje Kosova (IKD) je sporočil, da je 28 kandidatov za poslance na volitvah 28. decembra vpletenih v kazniva dejanja. Največje število teh kandidatov prihaja iz gibanja Vetëvendosje. Poročilo IKD je analiziralo sezname kandidatov za poslance in ugotovilo, da je od 1.179 kandidatov 28 vpletenih v kazenske postopke.

Srpska lista je v Ranilugu organizirala predvolilno srečanje, na katerem je predsednik stranke Zlatan Elek poudaril, da glasovanje za njih na prihajajočih parlamentarnih volitvah na Kosovu 28. decembra pomeni glas za mir, obstoj, stabilnost in boljšo prihodnost.

Na Kosovu se jutri ob 7. uri zjutraj začenjajo druge parlamentarne volitve v letošnjem letu. Predvolilna kampanja se je zaključila nocoj ob 23.59.

V avtonomni pokrajini Kosovo in Metohija danes potekajo izredne volitve v skupščino začasnih institucij samouprave, ker po volitvah 9. februarja vlada ni bila oblikovana. Na volitvah sodeluje 24 političnih subjektov, med njimi je Srbska lista s številko 127.

Po preštetih 95% glasov je stranka Vetevendosje Albina Kurtija prejela 49,83% glasov na parlamentarnih volitvah na Kosovu. Zaradi teh rezultatov ima stranka veliko verjetnost, da bo oblikovala vlado. Kurti je zmago označil za zgodovinsko in napovedal, da bo iskal zaveznike za oblikovanje vlade.

V Mjanmaru so se začele prve splošne volitve po petih letih, ki potekajo pod nadzorom vojaške vlade, medtem ko v državi poteka državljanska vojna. Grčija pa se pripravlja na ključno leto 2026, ki bo služilo kot dolga predvolilna kampanja, zaznamovana z nezadovoljstvom in notranjimi trenji.

Specializirano tožilstvo je vložilo obtožnico proti nekdanjemu županu Prištine, Shpendu Ahmetiju, zaradi suma nepravilnega poročanja o premoženju. Ahmeti naj ne bi prijavil 172.000 evrov.

Srpska lista je v Štrpcu organizirala shod, na katerem je predsednik stranke Zlatan Elek poudaril, da so izredne parlamentarne volitve na Kosovu 28. decembra dan odločitve za srbsko ljudstvo. Napovedal je, da bo Srpska lista zmagala še bolj prepričljivo in osvojila vseh 10 poslanskih mandatov, ki pripadajo srbskemu narodu.

Vršilec dolžnosti kosovskega premierja Albin Kurti je v sredo napovedal, da se bo v kratkem sestal s predsednico države Vjoso Osmani. Osrednja tema pogovorov bodo prihajajoče predsedniške volitve, ki so predvidene za začetek prihodnjega leta. Kurti je poudaril, da so trenutne politične blokade neobstoječe in da bosta s predsednico skušala uskladiti korake za stabilizacijo državnih institucij. Predsednica Osmani je že pred tem uradno izrazila namero za kandidaturo za še drug mandatu na čelu države. Kurti je pojasnil, da bodo s podrobnejšimi odločitvami glede podpore počakali do konstituiranja ustreznih organov, vendar je srečanje ključno za zagotovitev nemotenega poteka političnih procesov na Kosovu. Napovedani pogovori prihajajo v času, ko se država pripravlja na pomembne ustavne roke za izbiro novega ali starega vodstva države.