Posebno tožilstvo Republike Kosovo je vložilo obtožnico proti 21 osebam zaradi vojnega zločina proti civilnemu prebivalstvu, ki se je zgodil 15. januarja 1999 v vasi Rečak. Obtožnica se nanaša na poboj 45 civilistov albanske narodnosti, kar je v tistem času predstavljalo enega najbolj pretresljivih dogodkov med vojno na Kosovu. Tožilstvo je ob vložitvi obtožnice podalo predlog za sojenje v odsotnosti, saj obtoženci niso dosegljivi kosovskim pravosodnim organom. Med obtoženimi so posamezniki z inicialkami O. S., R. M., K. J. in drugi, ki jih preiskovalci bremenijo neposredne odgovornosti ali sodelovanja pri usmrtitvah. Masaker v Rečaku je bil ključni dogodek, ki je sprožil ostrejše ukrepanje mednarodne skupnosti in kasnejše posredovanje zveze Nato proti takratni Zvezni republiki Jugoslaviji. Kosovske oblasti s tem postopkom po več kot dveh desetletjih znova poskušajo doseči pravno zadoščenje za žrtve in njihove svojce.

Urad za Kosovo je sporočil, da so včeraj v svojem domu pred družino aretirali Srba Vidosava M., kar je po njihovem mnenju eden v nizu napadov.

Posebno tožilstvo Republike Kosovo je v torek vložilo obtožnico v odsotnosti proti osumljencu za vojne zločine nad albanskim civilnim prebivalstvom med vojno v letih 1998 in 1999. Obtoženec je po navedbah tožilstva odgovoren za sodelovanje pri umoru 13 civilistov. Ta poteza pravosodnih organov predstavlja del širših prizadevanj kosovskih oblasti za procesuiranje storilcev vojnih hudodelstev, ki so se v preteklosti izmikali roki pravice. Preiskava se osredotoča na dogodke iz časa spopadov, ko so srbske sile izvajale represijo nad lokalnim prebivalstvom. Tožilstvo poudarja, da zbiranje dokazov za zločine, ki so se zgodili pred več kot dvema desetletjema, ostaja prioriteta pri zagotavljanju pravičnosti za žrtve in njihove svojce. Vložitev obtožnice v odsotnosti omogoča nadaljevanje pravnih postopkov kljub nedostopnosti obtoženca, kar je ključno v primerih, ko se osumljenci nahajajo v tujini ali sosednjih državah.

Posebno tožilstvo Kosova je vložilo obtožnico v odsotnosti proti 21 nekdanjim pripadnikom Vojske Jugoslavije (VJ) in MUP Srbije zaradi domnevnih vojnih zločinov, ki naj bi jih storili v vasi Račak leta 1999. Obtoženi so bili pripadniki 243. mehanizirane brigade Treće armije, znanega kot "Prištinski korpus".

Kosovsko tožilstvo je v torek vložilo obtožnico proti 21 nekdanjim srbskim policistom, ki jih bremeni vojnih zločinov proti civilnemu prebivalstvu v vasi Račak. Po navedbah tožilstva so obtoženi sodelovali v operaciji srbskih sil 15. januarja 1999, ko je bilo v omenjeni vasi ubitih 45 albanskih civilistov. Trenutna obtožnica se osredotoča na uboj 42 civilistov ter druge kršitve mednarodnega prava med vojno na Kosovu. Dogodek v Račaku velja za enega najbolj pretresljivih trenutkov konflikta, saj je mednarodno skupnost spodbudil k odločnejšemu ukrepanju, ki je kasneje vodilo do posredovanja zveze Nato proti takratni Zvezni republiki Jugoslaviji. Preiskava primera je trajala več desetletij, saj so številni osumljenci nedostopni kosovskim organom pregona. Kosovske oblasti so v preteklosti že večkrat poudarile pomen pregona odgovornih za vojne zločine kot ključnega elementa za doseganje pravičnosti in stabilizacije v regiji. Srbija po drugi strani še vedno uradno zavrača navedbe o načrtnem poboju civilistov in dogodek pogosto označuje za spopad z oboroženimi uporniki, kar ostaja ena glavnih točk spora med Prištino in Beogradom pri normalizaciji odnosov.

Prištinsko sodišče je odredilo enomesečni pripor nekdanjemu ministru za gospodarski razvoj, Fadilju Ismailjiju, in še šestim drugim osebam, ki so bile aretirane zaradi suma vpletenosti v koruptivne dejavnosti.

Hrvaški minister za zunanje zadeve Gordan Grlić Radman je pozdravil aretacijo Milorada Kovačevića v Črni gori. Kovačevića Hrvaška išče zaradi suma storitve vojnih zločinov nad vojnimi ujetniki in zločinov na območju Grubišnega Polja med Domovinsko vojno. Hrvaška je v stiku s črnogorskimi oblastmi.

Poleg obtožnice proti nekdanjemu pazniku B. T. v Prištini, ki jo bremenijo vojnih zločinov nad albanskimi zaporniki, je tožilstvo Bosne in Hercegovine vložilo obtožnice proti osmim osebam zaradi vojnih zločinov, storjenih nad Srbi in Bošnjaki.

Črnogorska policija je v Bijelom Polju po pregledu avto-odpada podala kazensko ovadbo zaradi tihotapljenja vozil. V Tivtu je moški iz BiH prevaral domačina za 1.500 evrov. Poleg tega je policija v Tivtu podala kazensko prijavo proti prebivalcu Podgorice zaradi prevare. V Tuzli pa je bil Vejsil Halilović obsojen na tri leta zapora zaradi povzročitve prometne nesreče pod vplivom alkohola in drog, v kateri je umrla Ajla Nuhanović.

Na Kosovu so v Lešku aretirali nekdanjega pripadnika srbskega Ministrstva za notranje zadeve (MUP) V. M. Aretacija je povezana s sumom, da je osumljenec sodeloval s srbskimi varnostnimi strukturami, vključno s primerom ugrabitve Milana Vukašinovića.

Specializirana veča Kosova v Haagu so zavrnila zahtevo nekdanjega voditelja t. i. Osvobodilne vojske Kosova (OVK) Kadrija Veseljija za začasno izpustitev na prostost. Odločitev je bila objavljena na spletni strani specializiranih veča.

Inštitut za pravosodje Kosova (IKD) je sporočil, da je 28 kandidatov za poslance na volitvah 28. decembra vpletenih v kazniva dejanja. Največje število teh kandidatov prihaja iz gibanja Vetëvendosje. Poročilo IKD je analiziralo sezname kandidatov za poslance in ugotovilo, da je od 1.179 kandidatov 28 vpletenih v kazenske postopke.

Odvetnik Vidosava Mitrovića iz Leška, ki ga je kosovska policija aretirala zaradi domnevne pomoči pri poskusu umora Milana Vukašinovića, je izjavil, da je njegov klient podal izjavo, v kateri je zanikal vpletenost v dogodek in navedel, da ima preverljiv alibi.

Specializirano tožilstvo je vložilo obtožnico proti nekdanjemu županu Prištine, Shpendu Ahmetiju, zaradi suma nepravilnega poročanja o premoženju. Ahmeti naj ne bi prijavil 172.000 evrov.