Vodja ukrajinske obveščevalne službe je opozoril, da naj bi Rusija načrtovala zasedbo baltskih držav že leta 2027. To opozorilo poudarja naraščajočo zaskrbljenost glede ruskih agresivnih namer v vzhodni Evropi.

Bahrajn, Kolumbija, Demokratska republika Kongo, Liberija in Latvija so z današnjim dnem uradno začele svoj dvoletni mandat kot nove nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN). Te države so se pridružile Danski, Grčiji, Pakistanu, Panami in Somaliji, ki svoj mandat opravljajo že od začetka preteklega leta. Varnostni svet ZN skupno sestavlja 15 članic, med katerimi ima pet držav – Francija, Velika Britanija, Združene države Amerike, Kitajska in Rusija – stalni sedež in pravico do veta, preostalih deset pa se voli za obdobje dveh let po regionalnem ključu. Med novimi članicami ima največ izkušenj Kolumbija, ki bo v tem organu delovala že osmič, medtem ko je Latvija v Varnostni svet vstopila prvič v svoji zgodovini. Vsako leto se zamenja pet članic, pri čemer se v sodih letih volijo dve državi iz Afrike ter po ena iz Azije, Latinske Amerike in Vzhodne Evrope. Kljub sistemu rotacije več kot tretjina držav članic ZN, med njimi tudi Srbija, Črna gora in Severna Makedonija, še nikoli ni bila zastopana v tem ključnem organu za zagotavljanje mednarodnega miru in varnosti.

Evropski voditelji so ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu pred njegovim srečanjem z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom svetovali visoko stopnjo previdnosti. Po poročanju revije Spiegel, ki se sklicuje na neuradne stenograme videokonference, so nekateri evropski predstavniki izrazili nezaupanje do Trumpa in Zelenskemu svetovali, naj v pogovorih ne popusti preveč oziroma naj ne preseže določenih meja. Razhajanja v pogledih na reševanje ukrajinske krize in prihodnje sodelovanje z ZDA so povzročila zaskrbljenost v evropskih prestolnicah. Zelenski je o rezultatih pogovorov na Floridi že obvestil nekatere zaveznike, med drugim latvijskega predsednika Edgarsa Rinkēvičsa. V javnosti, zlasti v baltskih državah, so se ob tem pojavili ironični odzivi glede narave teh diplomatskih stikov in vpliva posameznih akterjev na svetovnem odru. Evropska stran se spopada z negotovostjo glede prihodnje ameriške zunanje politike pod Trumpovim vodstvom, kar vpliva na usklajenost zahodne pomoči Ukrajini. Srečanje na Floridi je tako ključno za določanje prihodnje dinamike med Kijevom, Brusljem in Washingtonom.

Znana je usoda prebivalcev vasi Hrabovske, ki so jih odpeljali v Rusijo. Dmitro Lubinec je prepričan, da bo Rusija postavila določene pogoje za vrnitev deportiranih Ukrajincev.

Latvija je uspešno končala gradnjo 280 kilometrov dolge varnostne ograje z bodečo žico na svoji vzhodni meji z Rusijo, je sporočila državna agencija za upravljanje nepremičnin. Projekt predstavlja ključni del prve faze vzpostavljanja fizične pregrade, ki je namenjena okrepitvi nadzora nad zunajne meje Evropske unije in preprečevanju nezakonitih prehodov. Latvijski notranji minister Rihards Kozlovskis je ob zaključku del izpostavil, da postavitev ograje pomeni pomemben prispevek k nacionalni varnosti in zaščiti prebivalstva. Kljub dokončanju fizične pregrade se dela na mejnem območju nadaljujejo, saj načrt do leta 2026 predvideva še namestitev dodatne infrastrukture, vključno s sodobnimi nadzornimi sistemi in senzorji. Ukrep odraža zaostrene varnostne razmere v baltski regiji in prizadevanja države za omejitev hibridnih groženj.

Začasni odpravnik poslov Rusije v Rigi, Dmitrij Kasatkin, je izjavil, da bo odstranitev železnice v Rusijo, ki jo načrtuje Latvija, negativno vplivala na prihodke te države.

Latvija je zaradi varnostnih razlogov podaljšala okrepljeno varovanje svoje meje z Belorusijo do konca junija prihodnjega leta, je sporočilo latvijsko ministrstvo za notranje zadeve.

Moskovska letališča so po omejitvah, uvedenih zaradi napada brezpilotnih letal in močnega sneženja, ponovno prešla na normalen urnik dela. Več kot polovica letov družbe Aeroflot, ki so bili preusmerjeni, je že poletelo v Moskvo. Letališče v Nižnem Novgorodu, ki je sprejelo več kot dvajset letov, namenjenih v Moskvo, poroča, da so vsi ti leti nadaljevali pot do svojih ciljev.

Latvijska zunanja ministrica Baiba Braže (JV) je na seznam neželenih oseb v Latviji dodala 14 ruskih športnikov, kot je razvidno iz izjave ministrice na platformi "X".

Latvija je sprejela odločitev o izstopu iz Ottawske konvencije, ki prepoveduje uporabo, skladiščenje in proizvodnjo protipehotnih min. Odločitev je stopila v veljavo danes, je sporočila tiskovna predstavnica Ministrstva za zunanje zadeve Diāna Eglīte.