APDEJT.si

Nemčija bo Moldaviji zagotovila dodatnih 24,4 milijona evrov pomoči v obliki donacije za podporo procesu vstopa v EU in posodobitev države. To je sporočil nemški veleposlanik v Moldaviji, Hubert Knirsch, na srečanju s premierjem Alexandrujem Munteanujem.

Moldavija je izrazila zaskrbljenost glede odvisnosti letališča v Kišinjevu od ruskega podjetja LUKOIL, ki letališče oskrbuje z letalskim gorivom. Ta odvisnost po mnenju Moldavije predstavlja tveganje.

Rusija je v nočnih napadih na Ukrajino izstrelila 450 dronov in 45 raket, pri čemer je po besedah predsednika Zelenskega ciljala na energetski sektor in drugo infrastrukturo. Napadi so povzročili škodo na večjih energetskih objektih v regijah Kijev, Poltava in Harkov. Medtem so ZDA pohvalile evropske države, vključno z Grčijo, Bolgarijo, Romunijo, Moldavijo in Ukrajino, za krepitev energetske varnosti in obljubile dobavo cenovno dostopnega, zanesljivega ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) svojim zaveznikom v Evropi.

Državna energetska družba Centrenergo je sporočila, da so vse termoelektrarne v Ukrajini prenehale proizvajati elektriko zaradi ruskih napadov. Ukrajinska ministrica za energijo Svetlana Grinčuk je izjavila, da Kijev sodeluje s partnerji pri krepitvi protizračne obrambe energetskih objektov. Ruske sile so napadle termoelektrarno TEC-1 v Voronežu z brezpilotnimi letalniki.

Evropska unija je od Ukrajine zahtevala zagotovila, da bodo prihodnja finančna sredstva uporabljena transparentno in da ne bo prišlo do korupcijskih škandalov. Zahteva je bila podana po poročanju o korupcijskih škandalih v Ukrajini.

Marjan Šarec je v intervjuju poudaril, da je Črna gora še vedno vodilna kandidatka za članstvo v EU in da je reforma politične strukture EU nujna zaradi neučinkovitosti odločanja. Medtem je Evropska unija ponovno odprla razpravo o širitvi, pri čemer je komisarka Marta Kos opozorila na zunanje sile, ki poskušajo preprečiti širitev. Deset držav ob Jadranskem in Jonskem morju je izdalo skupno izjavo, v kateri poudarjajo pomembnost širitve EU.

Romunski minister za energetiko je izjavil, da ne bo zahteval podaljšanja roka za ameriške sankcije proti Lukoilu. Napovedal je, da bo Romunija prevzela nadzor nad rafinerijo Petrotel v Ploeštiju, da bi zagotovila stabilnost energetskega sistema, izvajanje mednarodnih sankcij in zaščito delovnih mest.

Evropska unija bo v prihodnjem letu povečala sredstva za obrambo in varnost meja, čeprav se bo celotni proračun nekoliko zmanjšal. Pogajalci Evropskega parlamenta in držav članic so se dogovorili, da bo v proračunu za leto 2026 predvidenih približno 190 milijard evrov. Za migracije in upravljanje meja je predvidenih več kot pet milijard evrov, medtem ko se bodo izdatki za varnost in obrambo povečali za 200 milijonov evrov.

Romunija in Bolgarija si prizadevata preprečiti zaprtje rafinerij Lukoil, preden začnejo veljati ameriške sankcije proti ruskim lastnikom. Washingtonova odločitev o sankcioniranju podjetij Lukoil in Rosneft je povzročila težave v več evropskih državah, ki želijo preprečiti prekinitev dobave goriva. Romunija razmišlja o zahtevi za preložitev sankcij.

Predsednik Evropskega sveta António Costa je izjavil, da bi lahko bila Črna gora naslednja država, ki se bo pridružila Evropski uniji. Poudaril je, da je širitev EU nujna in potrebna, saj je Črna gora po njegovem mnenju dosegla največji napredek med državami Zahodnega Balkana.

Grški minister za infrastrukturo in promet, Chrístos Dímás, je na gospodarskem forumu Delphi v Torontu poudaril stabilno rast grškega gospodarstva ter strateške naložbe v infrastrukturo in promet. Dímás je predstavil podatke o uspešnosti grškega gospodarstva v zadnjih letih, ki prekaša povprečje Evropske unije v rasti in zmanjševanju brezposelnosti, hkrati pa ohranja pozitivno fiskalno sliko in izboljšuje investicijsko klimo. Poudaril je, da se je podoba Grčije na mednarodnih trgih korenito spremenila.

Moldavija bo zgradila nove energetske povezave z Romunijo in Ukrajino, vključno s projekti Vulcănești-Smârdan, Comrat-Smârdan in Vulcănești-Artsyz. Te povezave bodo okrepile regionalno povezljivost in omogočile integracijo obnovljivih virov energije. Minister za energijo Dorin Junghietu je poudaril, da se je Moldavija v zadnjih treh letih preoblikovala iz ranljivega potrošnika v partnerja.

Moldavska vlada bo od podjetja Lukoil, ki je pod sankcijami, odkupila skladišča goriva na letališču v Kišinjevu, da bi zagotovila njegovo nemoteno delovanje.

Moldavski davčni organ (SFS) opozarja državljane na lažna sporočila, ki krožijo prek aplikacij, kot sta Viber in Telegram. Prevaranti se lažno predstavljajo kot uslužbenci SFS in obveščajo prejemnike o globah v višini 20.000 lejev. SFS poziva k previdnosti in preverjanju informacij.

Moldavska nacionalna agencija za regulacijo energetike (ANRE) je objavila, da se bodo cene goriv še naprej zviševale. Najvišja cena za liter bencina A95 bo 23,00 lejev, za liter dizelskega goriva pa 20,40 lejev, kar je 7 oziroma 15 bani več kot prej.

Moldavska vlada je začasno prevzela nadzor nad premoženjem družbe Lukoil na mednarodnem letališču "Eugen Doga" v Kišinjevu, da bi zagotovila nemoteno oskrbo letal z gorivom. Minister za energijo Dorin Junghietu je poudaril, da je naftni terminal na letališču strateškega pomena za državo in da je neprekinjena dobava kerozina ključna za letalski sektor. Letališče v Kišinjevu bo začasno upravljalo terminal, da bi zagotovilo neprekinjeno oskrbo s kerozinom.

V televizijski oddaji "Rezoomat" na Realitatea so se spopadli Vasile Costiuc, vodja stranke "Democrație Acasă", in poslanec PAS Radu Marian glede dohodkov poslanca Sergiuja Stefanca. Costiuc je branil svojega strankarskega kolega in dejal, da je Stefanco bankam lani plačal 8,6 milijona lejev na podlagi posojil.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da bi vstop Ukrajine v Evropsko unijo povzročil 'vojno v Evropi' in predlagal, da se namesto polnopravnega članstva z Ukrajino vzpostavi partnerski odnos. Madžarska ne bo podprla pospešenega vstopa Ukrajine v EU pod trenutno vlado. Orban je tudi omenil, da je Madžarska Ukrajini namenila 200 milijonov evrov humanitarne pomoči in sprejela ukrajinske begunce, vključno z okoli deset tisoč otroki.

Kitajsko tehnološko podjetje Xunlei je objavilo nerevidirane finančne rezultate za tretje četrtletje 2025, pri čemer so skupni prihodki znašali 126,4 milijona ameriških dolarjev, kar je 57,7-odstotno povečanje v primerjavi z lanskim letom. DarioHealth je poročal o prihodkih v višini 5,0 milijona ameriških dolarjev za tretje četrtletje 2025, medtem ko je skupina Polytec v prvih devetih mesecih leta 2025 ustvarila 514,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 1,5-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Nekdanja poslanka stranke PAS, Olesea Stamate, je ostro kritizirala izjave Victorie Belous, nekdanje ministrice za finance in trenutne poslanke PAS, ki je v parlamentu obtožila nekatere predstavnike opozicije, da živijo s 30.000 leji na leto, a so kljub temu »bolfošei« (bahavi). Stamatejeva meni, da je Belousova opozorila na problem, za katerega je bila sama odgovorna, zlasti v zadnjih letih, ko je bila pristojna za boj proti davčnim utajam.

Moldavska vlada bo razširila program štipendij za športnike, s čimer bodo lahko učenci in mladi, ki dosegajo uspehe na evropski in svetovni ravni, prejemali mesečne denarne prejemke. Poleg tega bodo olimpijski prvaki prejeli do 80.000 lejev mesečno. Spremembe bodo začele veljati 1. januarja 2026, štipendije pa bodo poleg kategorij seniorjev, juniorjev (18-20 let) in kadetov (16-17 let) na voljo tudi učencem.