Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Sodišče v Rusiji je v torek preložilo kazenski postopek proti nemškemu kiparju Jacquesu Tillyju, ki mu grozi do deset let zaporne kazni zaradi domnevne razžalitve ruskega predsednika Vladimirja Putina. Tilly je obtožen klevetanja ruskih državnih oblasti in vojske, saj so njegove karnevalske maske in kipi upodabljali ruskega predsednika na satiričen in kritičen način. Sodnik Konstantin Očirov je ročišče preložil na konec januarja, ker je bil kiparjev zagovornik na službeni poti. Preganjanje nemškega umetnika se dogaja v času zaostrene ruske zakonodaje glede kritike oblasti in vojaških operacij, kjer so kazni za tisto, kar Kremelj označi za klevetanje, postale izjemno stroge. Jacques Tilly, ki je znan po svojih provokativnih kreacijah za karneval v Düsseldorfu, je izjavil, da se povračilnih ukrepov ne boji. Primer dodatno obremenjuje že tako napete odnose med Rusijo in zahodnimi državami, zlasti Nemčijo, saj Moskva s tem primerom uveljavlja svojo jurisdikcijo nad tujimi državljani zaradi umetniškega izražanja zunaj ruskih meja.

Priznana nemška pisateljica Juli Zeh je v intervjuju za časnik taz sprožila burno razpravo o odnosu do volivcev stranke Alternativa za Nemčijo (AfD). Na podlagi svojih izkušenj z življenja na podeželju v Brandenburgu je poudarila, da številni volivci te stranke niso v osnovi ekstremisti ali sovražniki ustavne ureditve, temveč so predvsem nezadovoljni z uveljavljeno politiko in se čutijo zapostavljene s strani medijev. Zehova je opozorila na nevarno odtujenost mestnih elit od realnosti podeželskega prebivalstva. Njena stališča so v nemški javnosti naletela na mešane odzive, od obtožb o naivnosti in podcenjevanju nevarnosti desnega ekstremizma do podpore njenemu pozivu k dialogu. Pisateljica je izpostavila, da se je treba z ljudmi spopadati na osebni ravni in razumeti njihove stiske, namesto da se jih vnaprej moralno obsoja ali izključuje iz demokratičnega diskurza. Po njenem mnenju trenutni način obravnave volivcev AfD le še poglablja družbene razkole v Nemčiji.

Po vsem svetu so se zvrstila praznovanja ob prehodu v novo leto 2026, ki so jih zaznamovali tradicionalni ognjemeti, množična javna zbiranja in okrepljeni varnostni ukrepi v večjih prestolnicah. Medijski portali so dogajanje spremljali preko živih javljanj, v katerih so poleg neposrednega poročanja s prizorišč podali tudi analitične preglede preteklega leta. Praznovanja so se začela na tihomorskih otokih in se preko Azije ter Evrope nadaljevala proti ameriški celini, pri čemer so oblasti v mestih, kot sta Berlin in Pariz, poročale o mirnem poteku prireditev kljub povečani prisotnosti policijskih sil. Poleg samega praznovanja je bil osrednji del poročanja namenjen retrospektivi dogodkov, ki so zaznamovali leto 2025, vključno z gospodarskimi premiki in tehnološkim napredkom. Organizatorji v večjih evropskih mestih so izpostavili, da so se letos še posebej posvetili logističnim izzivom in zagotavljanju varnosti obiskovalcev na javnih prostorih.

Knjižna industrija v Nemčiji je zaskrbljena zaradi upada bralne pismenosti. Novi vodja industrije, Sebastian Guggolz, opozarja na posledice za družbo in demokracijo ter poudarja, kaj sam stori glede tega problema.

Sodišče v Moskvi je preložilo kazenski postopek proti nemškemu kiparju in umetniku Jacquesu Tillyju na januar prihodnjega leta. Umetnik iz Düsseldorfa, ki je znan po svojih satiričnih pustnih voznih za karnevale, je tarča ruske pravosodne oblasti zaradi karikatur, ki se norčujejo iz ruskega predsednika Vladimirja Putina. Postopek poteka v odsotnosti obtoženca, saj se Tilly ne nahaja v Rusiji. Ruske oblasti Tillyju očitajo žaljenje državnih simbolov in diskreditacijo ruskega vodstva, kar je neposredna posledica njegove umetniške svobode pri oblikovanju karnevalskih plastik. Preložitev procesa dodatno stopnjuje pritisk na zahodne umetnike, ki kritizirajo Kremelj, hkrati pa poudarja vse večjo nestrpnost ruskega režima do kakršne koli oblike satire ali kritične umetnosti, usmerjene proti političnemu vrhu v Moskvi.

Multinacionalna medijska korporacija Music Television (MTV) je z letom 2026 ukinila svoje specializirane glasbene kanale, ki so neprekinjeno predvajali glasbene vsebine v devetih državah. Ukrep je prizadel ključne evropske trge, vključno z Veliko Britanijo, Nemčijo, Francijo, Irsko, Poljsko in Avstrijo, medtem ko so se od oddajanja poslovili tudi v Braziliji in Avstraliji. V Združenih državah Amerike mreža MTV medtem ohranja svoje redne televizijske prenose. Odločitev o ukinitvi kanalov, kot je MTV Music, odraža korenite spremembe v potrošnji medijskih vsebin, saj se občinstvo vse bolj preusmerja k digitalnim platformam na zahtevo. Poteza sledi širšemu trendu prestrukturiranja znotraj podjetja Paramount Global, ki se spopada s padajočo gledanostjo linearne televizije. Čeprav blagovna znamka ostaja prisotna na spletu, dokončna ukinitev teh kanalov zaznamuje konec obdobja klasične televizijske glasbene produkcije, ki je desetletja sooblikovala globalno pop kulturo.

Nemška zvezna dežela Severno Porenje - Vestfalija je predstavila ključne dogodke in projekte, ki bodo zaznamovali leto 2026. Med najpomembnejšimi poudarki so kulturne in infrastrukturne novosti, vključno z odprtjem prenovljene operne hiše v Kölnu, ki je bila predmet dolgoletnih obnovitvenih del. Poleg tega se prebivalcem obeta ponovna uporaba zgodovinskega visečega vlaka Kaiserwagen v Wuppertalu, ki bo spet na voljo za posebne priložnosti, kot so poročni obredi. Na področju politike in športa bo leto 2026 ključno za odločanje o morebitni kandidaturi za olimpijske igre, saj bodo državljani na referendumih podali svoje mnenje o tem ambicioznem projektu. Poleg prazničnih in razvojnih tem se dežela pripravlja tudi na logistično zahtevne in varnostno občutljive transporte jedrskih odpadkov v zabojnikih Castor, kar ostaja ena izmed zahtevnejših nalog za lokalno upravo in varnostne organe. Napovednik odraža prizadevanja dežele za uravnoteženje tehnološkega napredka, ohranjanja kulturne dediščine in vključevanja javnosti v pomembne družbene odločitve.

Nemški zvezni predsednik Frank-Walter Steinmeier se bo moral zaradi obsežne generalne prenove svojega uradnega sedeža, gradu Bellevue v Berlinu, začasno izseliti. Skupaj s predsednikom se bodo v nadomestne prostore preselili tudi njegovi sodelavci, celoten uradni arhiv, pohištvo in vsebina vinske kleti. Selitev je nujna zaradi dotrajanosti stavbe, ki zahteva temeljito tehnično in strukturno posodobitev, kar bo po napovedih trajalo več let. Za čas prenove je že zagotovljeno nadomestno delovno okolje, ki bo predsedniku in njegovemu osebju omogočalo nemoteno opravljanje državniških funkcij. Grad Bellevue, ki stoji v osrčju Berlina, že desetletja služi kot simbol nemške države, vendar so strokovnjaki ocenili, da so nujna dela preobsežna, da bi lahko predsedniški urad v stavbi deloval hkrati s prenovo.

Nemška zvezna dežela Hessen je napovedala, da bo vsaj do leta 2026 nadaljevala z organizacijo in podporo spominskih slovesnosti za osebe, ki so bile po drugi svetovni vojni pregnane s svojih domov. Po uradnih podatkih se je v Hessen po koncu vojne zateklo približno milijon pregnancev, kar je močno oblikovalo povojno demografsko in družbeno podobo te dežele. Med tistimi, katerih družine so izkusile tovrstno usodo, je tudi sedanji hessenski notranji minister, kar poudarja osebno in politično težo te tematike v regiji. Nadaljevanje teh aktivnosti je del širšega prizadevanja deželnih oblasti za ohranjanje zgodovinskega spomina in prenašanje izkušenj na mlajše generacije. Program vključuje različne kulturne dogodke, izobraževalne projekte in uradne komemoracije, ki osvetljujejo izzive integracije in izgube domovine. Oblasti poudarjajo, da spomin na milijon ljudi, ki so si v Hessnu na novo zgradili življenja, ostaja ključen element deželne identitete tudi v prihodnje.

Finski Oulu in slovaški Trenčin sta bila uradno izbrana za evropski prestolnici kulture za leto 2026. Mesti bosta v tem letu prevzeli prestižni naziv, ki spodbuja kulturno izmenjavo in razvoj turizma v izbranih regijah. Oulu, ki leži na severu Finske, in Trenčin na zahodu Slovaške bosta skozi celotno leto gostila številne kulturne dogodke, s katerimi bosta predstavila svojo dediščino in sodobno umetniško produkcijo širšemu evropskemu prostoru. Izbira teh dveh mest predstavlja nadaljevanje pobude Evropske unije, ki vsako leto izpostavi mesta z bogato kulturno vizijo. Mesti bosta na tem mestu nasledili nemški Chemnitz ter čezmejni projekt Nove Gorice in Gorice, ki naziv nosita v letu 2025. Priprave na leto 2026 se v obeh mestih že intenzivno izvajajo, saj naziv prinaša znatne priložnosti za gospodarsko rast in mednarodno prepoznavnost.

Najnovejša epizoda priljubljene nemške kriminalistične serije Tatort z naslovom Nachtschatten, ki se odvija v Dresdnu, je v javnosti sprožila vprašanja o verodostojnosti prikazane zgodbe. V središču zapleta je 16-letnica, ki trdi, da je pobegnila iz kleti, kjer jo je oče zadrževal vse njeno življenje. Scenarij se močno opira na grozljive resnične primere, ki so v preteklosti pretresli evropsko in svetovno javnost, predvsem v Avstriji in Nemčiji. Analiza obravnava vprašanje, ali so takšni primeri v resnici mogoči in kako se skladajo z dokumentirano zgodovino. Ob tem so se mediji in strokovnjaki spomnili najbolj znanih žrtev dolgoletnega ujetništva, med katerimi izstopata Natascha Kampusch in Elisabeth Fritzl. Razprava se osredotoča na psihološke posledice takšne izolacije in zmožnost žrtev, da se po letih popolne odrezanosti od zunanjega sveta ponovno vključijo v družbo. Čeprav gre za fiktivno vsebino v okviru televizijske serije, so avtorji uporabili resnične motive za ustvarjanje napetosti in opozarjanje na problematiko nasilja v družini ter skritih zločinov, ki se lahko dogajajo v neposredni bližini stanovanjskih naselij.

V Nemčiji so se spomnili 150. obletnice rojstva Konrada Adenauerja, prvega kanclerja Zvezne republike Nemčije in ene ključnih osebnosti povojne evropske zgodovine. Adenauer, ki je bil leta 2003 v obsežni anketi javne televizije izbran za »največjega Nemca« vseh časov, ostaja osrednji simbol nemške demokratične prenove in vključevanja države v zahodne povezave. Ob tej priložnosti so mediji izpostavili manj znane in zanimive vidike njegovega življenja, ki poleg njegove stroge državniške drže razkrivajo tudi njegovo duhovito in človeško plat. Adenauerjeva politična zapuščina je neločljivo povezana z vzpostavitvijo temeljev sodobne Nemčije po drugi svetovni vojni. Kot soustanovitelj Krščansko-demokratske unije (CDU) je vodil državo v času gospodarskega čudeža in bil ključen pri oblikovanju zavezništva z Zahodom, kar je vključevalo članstvo v zvezi Nato in začetke Evropske gospodarske skupnosti. Njegova osebnost, ki so jo zaznamovali vztrajnost, pragmatizem in specifičen renski humor, še danes navdihuje zgodovinarje in širšo javnost.

V starosti 85 let je umrla Ruth Wagner, nekdanja podpredsednica vlade nemške zvezne dežele Hessen in dolgoletna predsednica tamkajšnjega odbora liberalne stranke FDP. Wagnerjeva je veljala za eno najvplivnejših osebnosti v nemški politiki na deželni ravni, kjer si je zaradi svoje vztrajnosti in temperamenta prislužila vzdevka hesenska Mutter Courage in celo Ivana Orleanska stranke FDP. Njeno politično delovanje je pustilo neizbrisen pečat v nemškem liberalizmu, zlasti na področju izobraževanja in kulture. Kot ministrica za znanost in umetnost v letih od 1999 do 2003 je Wagnerjeva pomembno vplivala na razvoj visokošolskega sistema v Hessnu. Svojo politično pot je začela v 70. letih prejšnjega stoletja in se hitro povzpela v vrh stranke, kjer je med letoma 1995 in 2001 opravljala funkcijo predsednice deželnega odbora FDP. Njena smrt pomeni konec nekega obdobja za nemško liberalno politiko, saj je Wagnerjeva veljala za politično osebnost stare šole, ki je združevala brezkompromisno borbenost z visoko stopnjo osebne integritete. Strankarski kolegi in politični tekmeci so jo cenili zaradi njene neposrednosti in neomajne zvestobe liberalnim načelom.

V starosti 91 let je umrla francoska igralka Brigitte Bardot, ki je v 60. letih veljala za seks simbol. Po uspešni filmski karieri se je posvetila aktivizmu za pravice živali.

V 101. letu starosti je v Münchnu umrl skladatelj, veteran druge svetovne vojne in preživeli leningrajske blokade Aleksander Juljevič Merlin. Novico je sporočila tiskovna služba ruskega generalnega konzulata v Bonnu. Merlin se je boril v drugi svetovni vojni.

Francija velja za zibelko kinematografije, vendar sta že prej v Berlinu dva brata navduševala občinstvo. Kdo je torej resnično izumil kino? Odgovor je bolj zapleten, kot nakazuje mit.

Analitiki in napovedovalci trendov so objavili prve napovedi za leto 2026, ki na področju življenjskega sloga, prehrane in notranjega oblikovanja prinašajo premik h kakovostnejšemu bivanju. Med osrednjimi koncepti izstopa »užitka v zamujanju« (Lust am Verpassen), ki predstavlja protiutež digitalni preobremenjenosti in nenehnemu strahu pred zamujenimi priložnosti. Potrošniki se bodo po predvidevanjih strokovnjakov vse bolj posvečali dejavnostim, ki spodbujajo duševno zdravje in mir. Na področju gastronomije se v ospredje vrača tradicionalna zelenjava, zlasti različne vrste kapusnic, ki simbolizirajo vrnitev k lokalno pridelani in zdravi hrani. V notranjem oblikovanju pa bo prevladoval tako imenovan »dopaminski dekor«, ki z uporabo živahnih barv in drznih vzorcev strmi k ustvarjanju optimističnega bivalnega okolja. Ti trendi odražajo širšo družbeno potrebo po iskanju sreče v majhnih stvareh in v lastnem domu.

Nemška komedija »Das Kanu des Manitu« je leta 2025 postala najbolj gledan film v Nemčiji, saj si jo je ogledalo pet milijonov ljudi. Michael »Bully« Herbig je s tem premagal Hollywood v kinochartih in izkoristil trenutni trend.

Priljubljena Netflixova serija Stranger Things je ob svojem zaključku na novo leto povzročila globok razkol med oboževalci in v širši ameriški javnosti. Osrednji predmet spora je sedma epizoda pete sezone z naslovom Most, v kateri lik Willa Byersa, ki ga upodablja igralec Noah Schnapp, dokončno razkrije svojo istospolno usmerjenost. Dogajanje, ki je postavljeno v leto 1987, je del gledalcev ganilo, medtem ko so drugi izrazili močno nasprotovanje. Dogodek je hitro prerasel okvire televizijske kritike in postal del širšega kulturnega boja v Združenih državah Amerike. Do vključitve te vsebine se je kritično opredelil tudi milijarder Elon Musk, kar je dodatno podžgalo razprave na družbenih omrežjih. Kritiki seriji očitajo nepotrebno vključevanje identitetne politike v zgodbo, medtem ko podporniki poudarjajo pomen vidnosti LGBTQ+ oseb v priljubljenih medijih, še posebej v kontekstu zgodovinskega obdobja osemdesetih let.

V Münchnu se je na osrednjem praznovanju novega leta na Ludwigstraße zbralo približno 10.000 ljudi, ki so ob živi glasbi in svetlobnih projekcijah mirno vstopili v novo leto. Po navedbah organizatorjev je prireditev potekala brez kakršnih koli incidentov, kar poudarja visoko stopnjo varnosti in disciplino udeležencev. Dogodek je bil zasnovan kot velika zabava na prostem, ki je v središče bavarske prestolnice privabila množico domačinov in turistov. Policija in varnostne službe niso poročale o kršitvah javnega reda in miru, kar je v primerjavi s preteklimi leti ali praznovanji v drugih večjih evropskih mestih izstopajoč pozitiven podatek. Mirno vzdušje na eni glavnih mestnih avenij je omogočilo nemoteno izvedbo kulturnega programa, ki se je zaključil v zgodnjih jutranjih urah brez potrebe po posredovanju interventnih služb. To je bila ena največjih in najbolj nadzorovanih novoletnih prireditev na tem območju.

Eva Schloss, preživela iz Auschwitza in polsestra Anne Frank, je umrla 3. januarja 2026 v Londonu, stara 96 let. Njena fundacija je sporočila novico o njeni smrti. Kralj Karel III. je izrazil sožalje ob njeni smrti in poudaril njen prispevek k ohranjanju spomina na holokavst.

V Londonu je v soboto v 97. letu starosti umrla Eva Schloss, preživela žrtev holokavsta in polsestra svetovno znane pismovalke Anne Frank. Schloss, ki se je rodila leta 1929 na Dunaju kot Eva Geiringer, je večino svojega življenja po vojni posvetila izobraževanju o grozotah nacizma in boju proti sovraštvu. Potem ko je leta 1938 po aneksiji Avstrije z družino zbežala v Amsterdam, je tam spoznala Anne Frank, s katero sta postali prijateljici še pred odhodom v skrivanje. Njeno družino so po dveh letih skrivanja v okupirani Nizozemski izdali, nakar so bili deportirani v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Schloss je taborišče preživela, po vojni pa se je njena mati poročila z Ottom Frankom, očetom Anne Frank, ki je bil edini preživeli član svoje družine. Eva Schloss je bila soustanoviteljica sklada Anne Frank Trust UK in je prejela številna priznanja za svoje delo na področju človekovih pravic. Sožalje ob njeni smrti je izrazil tudi britanski kralj Karel III., ki je poudaril njen izjemen pogum in prizadevanja za promocijo prijaznosti ter razumevanja med ljudmi.

Članek raziskuje božične običaje v nekdanji Vzhodni Nemčiji (DDR), vključno s praznovanjem v kolektivu, doma narejenimi darili in legendo o 'figuri s krili ob koncu leta'. Poudarja, katere tradicije so se ohranile do danes.

Mesto Frankfurt na Majni je skupaj s širšo regijo Ren-Majn uradno prejelo naziv svetovne prestolnice oblikovanja (World Design Capital) za leto 2026. Ta prestižni naziv, ki ga podeljuje Svetovna organizacija za oblikovanje (WDO), predstavlja pomembno priznanje za nemško zvezno deželo Hessen. Glavni namen projekta je pod geslom »Oblikovanje za človečnost« prikazati, kako lahko oblikovalske rešitve izboljšajo kakovost bivanja v urbanih okoljih in prispevajo k trajnostnemu razvoju. Za prebivalce in obiskovalce regije bo leto 2026 zaznamovano s številnimi razstavami, strokovnimi konferencami in javnimi inštalacijami, ki bodo Frankfurt postavile na svetovni zemljevid kreativnih industrij. Lokalne oblasti v tem vidijo izjemno priložnost za gospodarski razvoj, spodbujanje turizma ter tesnejše povezovanje med kreativnim sektorjem in industrijo. Izbira Frankfurta poudarja preplet njegove zgodovinske arhitekture, močnega finančnega središča in sodobnih urbanističnih rešitev, ki se spopadajo z izzivi prihodnosti.

Spominski center Yad Vashem načrtuje odprtje novega izobraževalnega središča v Nemčiji, ki bo namenjeno poglobitvi razumevanja holokavsta skozi osebne zgodbe žrtev. Projekt se osredotoča na zapolnitev vrzeli v nemški kulturi spominjanja, pri čemer bo poudarek na glasovih tistih, ki so trpeli pod nacističnim režimom. Pobuda prihaja v času, ko se v Evropi krepi potreba po sistematičnem izobraževanju o zgodovinskih grozodejstvih. Novi center ne bo služil zgolj kot arhiv, temveč kot dinamičen prostor za izobraževanje mladih generacij in strokovnjakov. Z uporabo osebnih pričevanj in dokumentov nameravajo snovalci približati zgodovinsko resnico širši javnosti in preprečiti potvarjanje dejstev. Projekt predstavlja pomemben korak v sodelovanju med izraelsko institucijo in nemškimi izobraževalnimi oblastmi.

Nova ARD-serija "Črno zlato" pripoveduje zgodbo o naftnem razcvetu v Lüneburški resavi, vključno z oskarjevsko glasbo in filmskimi zvezdami, ter predstavlja pozabljeno poglavje nemške zgodovine.

Poudnika pretočnih vsebin Netflix in Amazon Prime Video sta 2. januarja 2026 objavila osvežena seznama desetih najbolj priljubljenih serij in filmov na nemškem trgu. Objava teh lestvic je postala uveljavljena praksa obeh podjetij, s katero uporabnikom nudita orientacijo in pomoč pri izbiri vsebin za ogled med široko ponudbo naslovov. Podatki odražajo trenutne trende gledanosti in priljubljenost novih produkcij, ki so na voljo naročnikom ob začetku novega leta. Lestvici sta sestavljeni na podlagi števila ogledov v Nemčiji in služita kot ključno orodje za trženje ter ohranjanje vpletenosti uporabnikov. Redno posodabljanje teh seznamov omogoča vpogled v spreminjajoče se preference občinstva, pri čemer Amazon Prime Video in Netflix tekmujeta za pozornost gledalcev s kombinacijo izvirnih serij in licenčnih filmskih uspešnic. Trenutni seznami vključujejo najnovejše filmske in televizijske produkcije, ki so v zadnjih dneh pritegnile največ pozornosti nemške javnosti.

Približno 180 gasilcev in uslužbencev reševalnih služb se je v nemškem Mainzu udeležilo tradicionalnega plavanja v Renu. Dogodek, ki poteka v dneh pred najzahtevnejšo nočjo v letu za intervencijske službe, velja za simbolno pripravo na operativne izzive ob prelomu leta. Udeleženci so se kljub izjemno nizkim temperaturam podali v mrzlo reko, s čimer ohranjajo dolgoletno tradicijo, ki krepi skupnostno vez med enotami za prvo pomoč. Akcija, znana kot "Abschwimmen", ni zgolj preizkus telesne pripravljenosti v zahtevnih razmerah, temveč služi tudi kot preventivni prikaz usposobljenosti reševalcev na vodi. Dogodek v Mainzu vsako leto pritegne pozornost javnosti, saj gasilci s tem dejanjem opozarjajo na pomen varnosti in pripravljenosti vseh služb, ki skrbijo za zaščito in reševanje v mestu in njegovi okolici. Kljub ledeni vodi so udeleženci uspešno opravili začrtano pot, kar predstavlja uvod v intenzivno obdobje novoletnih praznovanj.

Nemška televizijska hiša ZDF je po dvoletnem premoru nadaljevala s snemanjem filmskih priredb priljubljenih kriminalk pisateljice Nele Neuhaus. Najnovejša ekranizacija z naslovom »V večnem prijateljstvu« (In ewiger Freundschaft) je postavljena v okolje knjižnega založništva, kar avtorici omogoča kritičen pogled na trenutne razmere v industriji. V intervjuju ob izidu filma je pisateljica izpostavila naraščajočo grožnjo, ki jo za literarno ustvarjanje predstavlja umetna inteligenca, ter poudarila nujnost zaščite avtorskega dela pred avtomatizirano generirano vsebino. Neuhausova, ki je znana po seriji kriminalk iz regije Taunus, je razkrila, da so nekateri liki v novi zgodbi neposredno navdihnjeni z osebami iz njenega zasebnega in poklicnega življenja. Avtorica zagovarja stališče, da morajo pisatelji in založniki umetni inteligenci otežiti pogoje za prevzem kreativnih procesov, saj bi to lahko dolgoročno razvrednotilo umetniško izražanje. Film, ki temelji na njeni uspešnici, raziskuje zapletena razmerja in skrivnosti znotraj založniškega sveta, hkrati pa služi kot platforma za razpravo o prihodnosti pisanja v digitalni dobi.

Novi primer LKA-jevskega preiskovalca, ki ga igra Ulrich Tukur, gledalce popelje globoko v njegovo dušo.

Novi celovečerni film z naslovom »Bon Voyage – Do sem in še dlje« je pričel svojo pot v kinematografih in prinaša nenavaden pogled na kompleksno tematiko pomoči pri končanju življenja. Režiser je zgodbo zastavil kot popotovanje (road movie), ki kljub težki osnovni temi vključuje elemente tihe komedije in nepričakovane topline. Film spremlja protagoniste na poti, ki predstavlja njihov zadnji skupni izlet, s čimer odpira vprašanja o poslavljanju, etiki in človeški bližini. Zgodba se osredotoča na dostojanstveno obravnavo evtanazije, vendar se izogiba pretirani mračnosti. Namesto tega se posveča odnosom med liki, ki se skozi potovanje spopadajo z neizbežnostjo konca. Kritiki so delo že označili za subtilno umetniško stvaritev, ki gledalca spodbuja k razmišljanju o mejah osebne svobode in pomenu slovesa v sodobni družbi.

V 92. letu starosti je umrl Ulrich Eckhardt, ki je med letoma 1973 in 2000 vodil eno najpomembnejših nemških kulturnih ustanov, Berlinske slavnostne igre (Berliner Festspiele). Pod njegovo skoraj tri desetletja dolgo roko se je festival uveljavil kot ključno stičišče mednarodne umetnosti in kulture v tedaj še razdeljenem Berlinu, svojo vlogo pa je uspešno ohranil tudi po ponovni združitvi Nemčije. Eckhardt je bil znan po svojem vizionarskem pristopu k programiranju, saj je v Berlin pripeljal številne svetovno priznane umetnike in ansamble, hkrati pa je spodbujal meddisciplinarne projekte, ki so presegali meje klasičnega gledališča in glasbe. Njegova smrt predstavlja konec pomembnega obdobja za berlinsko kulturno sceno, v kateri je pustil neizbrisen pečat kot kulturni menedžer in diplomat, ki je znal umetnost uporabiti kot most med različnimi političnimi in družbenimi sistemi.

Sebastian Guggolz, ustanovitelj neodvisne založbe Guggolz Verlag, je s pomočjo denarne nagrade, ki jo je osvojil v televizijskem kvizu, uspel dolgoročno stabilizirati svoje podjetje. Založnik je v priljubljeni oddaji osvojil četrt milijona evrov, kar je po njegovih besedah skorajda absurden način za financiranje nišne literarne produkcije. Dobljena sredstva je v celoti investiral v izdajanje knjig, kar mu je omogočilo preživetje na zahtevnem knjižnem trgu. Danes Guggolz velja za vplivno osebnost v nemški knjižni panogi, kjer se zavzema za objavo pozabljenih klasikov in literarnih del iz Severne ter Vzhodne Evrope. Njegov primer ponazarja težave, s katerimi se soočajo manjši neodvisni založniki pri iskanju trajnih poslovnih modelov. Uspeh njegove založbe po nepričakovanem finančnem vložku potrjuje pomen kapitala za ohranjanje kulturne raznolikosti v založništvu.

Nemška televizijska mreža ZDF je napovedala predvajanje novega dvodelnega televizijskega filma iz priljubljene kriminalistične serije Taunuskrimi. Deseti del z naslovom In ewiger Freundschaft (V večnem prijateljstvu) temelji na istoimenskem romanu avtorice Nele Neuhaus, ki velja za eno najuspešnejših nemških pisateljic kriminalk. V novi epizodi se preiskovalna ekipa prvič odpravi v Francijo, kjer razrešuje zapleten primer umora. Produkcija je v to epizodo vključila nove igralske obraze, ki bodo osvežili stalno zasedbo detektivov. Serija, ki se odvija v regiji Taunus blizu Frankfurta, je znana po svoji zvestobi knjižnim predlogam in visoki gledanosti na nemškem govornem področju. Novi del prinaša kombinacijo napete kriminalne zgodbe in mednarodnega sodelovanja, kar odraža trend širjenja nemških televizijskih produkcij v širši evropski prostor. Gledalci bodo lahko spremljali preiskavo, ki se prepleta med nemškimi in francoskimi lokacijami.

Nemške božične pošte so v letošnjem prazničnem času prejele skupno 564.500 pisem, ki so jih otroci iz Nemčije in celega sveta naslovili na božične simbole, kot sta Kristusovo dete in Božiček. V poštnih poslovalnicah v krajih Engelskirchen in Himmelpfort so uslužbenci obravnavali številne pošiljke, ki so poleg tradicionalnih seznamov želja za igrače vsebovale tudi globoka sporočila o miru v svetu. Številni otroci so se v svojih zapisih spopadali s trenutnimi globalnimi razmerami in izrazili upanje na konec konfliktov. Nemška pošta je zagotovila, da bo velika večina teh pisem prejela odgovor, kar ohranja dolgoletno tradicijo prazničnega dopisovanja. Povečano število pisem z mirovno tematiko odraža vpliv mednarodnega dogajanja na najmlajšo generacijo, ki praznike dojema širše od zgolj materialnega obdarovanja.

Ljubitelji pretočnih vsebin v letu 2026 pričakujejo vrsto novih sezon in premier, ki bodo zaznamovale ponudbo vodilnih ponudnikov. Med najbolj izpostavljenimi projekti so nove zgodbe o Sherlocku Holmesu, ki bodo raziskovale njegove začetke in pot do statusa svetovno znanega detektiva. Poleg tega se v ospredje vračajo uveljavljene serije, kot je Bridgerton, ki bo v novi sezoni nadaljevala z raziskovanjem romantičnih zapletov med plemstvom. Posebno pozornost bo pritegnila tudi serija Hijack, katere snemanje je potekalo v Berlinu, kar nakazuje na nadaljnjo krepitev evropskih produkcij v svetovnem merilu. Produkcijske hiše se vse bolj osredotočajo na vsebine, ki združujejo zgodovinske motive s sodobnim načinom pripovedovanja, s čimer skušajo zadržati naročnike v močno konkurenčnem okolju pretočnih storitev. Leto 2026 bo tako po trenutnih napovedih ključno za uveljavljanje novih pripovednih formatov.

V nemškem in širšem srednjeevropskem prostoru praznovanje zadnjega dne v letu poimenujemo po svetem Silvestru, papežu iz 4. stoletja, čigar god obeležujemo 31. decembra. Medtem ko v Italiji in drugih državah poudarek ostaja na prehodu v novo leto, nemška tradicija ohranja močno povezavo z imenom tega zgodovinskega cerkvenega dostojanstvenika. Italijanski opazovalci pogosto z začudenjem gledajo na dejstvo, da nemško govoreči narodi praznik ob koncu leta poimenujejo po obletnici smrti rimskega papeža. Sveti Silvester I. je bil na papeškem prestolu med letoma 314 in 335, v ključnem obdobju za krščanstvo, ko se je vera pod cesarjem Konstantinom Velikim prenehala preganjati in postala državna religija. Čeprav o njegovem življenju ni veliko zgodovinsko potrjenih dejstev, legenda o njem ostaja močno vpeta v evropsko kulturno in versko dediščino. Njegov god se po koledarju sovpada z zadnjim dnem leta, kar je skozi stoletja privedlo do tega, da se je ime Silvestrovo v mnogih jezikih uveljavilo kot sopomenka za praznovanje novega leta.

Kljub skrajšanemu času za priprave, ekipa pod vodstvom kuratorke Naomi Beckwith napreduje z načrtovanjem razstave documenta 16 v Kasslu po načrtih. Podrobnosti o vsebini bodo znane kasneje.

V Mecklenburg-Pomorjanskem se bodo v novem letu podražile vstopnice za številne muzeje. Izjema je novoodprti Državni muzej v Schwerinu.

Sven Regener, pisatelj in glasbenik, bo kot mestni pisatelj v Mainzu realiziral filmski projekt. Regener, znan tudi kot trobentač, zaenkrat o podrobnostih projekta še ne želi govoriti.

Leta 2026 bo Nemčija ponujala številne nove turistične atrakcije, vključno z muzeji, glasbenimi prizorišči in doživetji na vodi in v zraku. Obiskovalci lahko pričakujejo majhne in velike zanimivosti, ki bodo povečale zanimanje za državo.

Na odru Residenztheatra je v nedeljo zvečer v kriminalki »Tatort: Das Verlangen« umrla igralka. Snemanje münchenske kriminalke je igralski zasedbi okoli Udo Wachtveitla in Miroslava Nemca predstavljalo posebne izzive, saj so prizore snemali pozno ponoči.

Fotograf Reinder Wijnveld že dvajset let živi v Nemčiji in si je uresničil sanje z bivanjem v najvišjem nadstropju vzhodnonemškega betonskega bloka. Obkrožen je z zbirko 11.000 razglednic iz časov Nemške demokratične republike (DDR).

Priljubljena silvestrska epizoda kultne serije »Ein Herz und eine Seele«, znana kot »Ekel Alfred«, bo tudi v letu 2025 tradicionalno predvajana na več kanalih ARD. Ta klasika je že od svoje prve izdaje leta 1973 stalnica nemškega televizijskega programa ob prehodu v novo leto.

V Nemčiji bodo številni božični sejmi odprti do novega leta 2026, kar obiskovalcem omogoča, da še naprej uživajo v kuhanem vinu in prazničnem vzdušju. Reisereporter razkriva, kateri sejmi bodo še odprti.

Bavarski državni urad za varstvo spomenikov je na seznam zaščitene dediščine uvrstil nove objekte, ki segajo od zgodovinskih lovskih koč do primerov brutalistične arhitekture. Razširitev seznama odraža prizadevanja stroke za ohranitev raznolike arhitekturne dediščine, ki vključuje tako kraljeve objekte kot tudi povojno moderno gradnjo iz vidnega betona. Ti novi vpisi v register so ključni za zagotavljanje pravne zaščite objektov, ki pričajo o družbenem in arhitekturnem razvoju Bavarske skozi različna zgodovinska obdobja. Strokovnjaki so poudarili, da vsak izmed novih spomenikov prinaša posebno zgodbo, bodisi gre za nekdanje prostore kraljevih lovskih pustolovščin bodisi za funkcionalne stavbe 20. stoletja. Z uvrstitvijo na seznam bodo ti objekti deležni strožjih pravil pri obnovah, lastniki pa bodo upravičeni do določenih subvencij in davčnih olajšav, kar spodbuja dolgoročno ohranjanje kulturne krajine na jugu Nemčije. Ta poteza utrjuje Bavarsko kot regijo z izjemno bogato in sistematično urejeno spomeniško bazo.

Svetovno znani nemški igralec Mario Adorf se je po smrti francoske filmske ikone Brigitte Bardot odzval z osebnim in čustvenim zapisom, v katerem je poudaril njeno ključno vlogo v njegovem zasebnem življenju. Bardotova, ki je umrla na svojem posestvu v Saint-Tropezu v 91. letu starosti, je bila zaslužna za srečanje med Adorfom in njegovo sedanjo soprogo Monique Faye. Igralec je pojasnil, da je Monique spoznal prav prek Bardotove, saj sta bili ženski tesni prijateljici, Adorf pa je s slavno igralko v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja preživljal številne skupne trenutke na praznovanjih v južni Franciji. Adorf je v izjavi za javnost priznal, da je bil sprva očaran nad Bardotovo, vendar je kmalu ugotovil, da ga bolj privlači njena prijateljica Monique. Par se je kasneje leta 1985 poročil in ostaja skupaj vse do danes. Nemški umetnik se je pokojni zvezdnici zahvalil za njeno posredovanje, ki mu je prineslo življenjsko sopotnico, obenem pa je izrazil globoko žalost ob njeni smrti. Bardotova je veljala za eno največjih evropskih igralk, čeprav se je iz filmskega sveta umaknila že po dveh desetletjih kariere, da bi se posvetila boju za pravice živali.

V Frankfurtu bodo leta 2026 odprli Judovsko akademijo, ki bo postala novo središče intelektualnega judovskega življenja v Nemčiji. Gre za prvo tovrstno ustanovo v Zvezni republiki Nemčiji, ki bo služila kot prostor za dialog, izobraževanje in razmislek o sodobnih družbenih vprašanjih. Projekt predstavlja pomemben mejnik za judovsko skupnost, saj bo akademija omogočila širjenje znanja in spodbujanje medkulturnega razumevanja. Ustanova bo v svojem delovanju povezovala akademsko raziskovanje s praktičnim družbenim udejstvovanjem. Frankfurt je bil za sedež akademije izbran zaradi svoje bogate judovske zgodovine in osrednje vloge v nemškem kulturnem prostoru. Načrtovana otvoritev čez dve leti bo zaznamovala novo poglavje v prizadevanjih za ohranjanje in razvoj judovske dediščine ter misli v povojni Nemčiji.

Evropski kinematografi so novo leto 2025 otvorili s premierami več težko pričakovanih filmskih naslovov, med katerimi izstopajo predvsem predelave literarnih klasik. Osrednjo pozornost filmske kritike in javnosti je pritegnila nova adaptacija slovitega romana Alberta Camusa z naslovom Tujec (Der Fremde), ki jo je režiral uveljavljeni francoski ustvarjalec François Ozon. Režiser se v svojem najnovejšem delu posveča eksistencialističnim vprašanjem, ki jih je Camus izvorno zastavil v svojem ključnem delu iz leta 1942. Poleg Ozonovega dela so se na velikih platnih premierno predstavili še dokumentarni film Sveto meso (Holy Meat) ter drama Srečno pot – do sem in še dlje (Bon Voyage - Bis hierher und noch weiter). Izbor filmskih novosti za začetek januarja nakazuje trend vračanja h klasičnim literarnim predlogam in družbeno angažiranim temam v evropski produkciji. Filmski distributerji s temi naslovi ciljajo predvsem na zahtevnejše občinstvo, ki v času praznikov išče umetniško globino namesto zgolj lahkotne zabave.