Severni del Evrope se je v preteklih dneh spopadal z izjemnim valom polarnega mraza, ki je v Skandinaviji povzročil padec temperatur do minus 40 stopinj Celzija. Zaradi ekstremnih vremenskih razmer so oblasti odpovedale več sto letov, močno pa je oviran tudi preostali potniški promet. Arktični zrak je dosegel tudi osrednjo Evropo, kjer so v Nemčiji namerili minus 15 stopinj Celzija. Nizke temperature niso povzročile težav le v prometu, temveč so imele tudi usodne posledice za živali in povzročile kolaps infrastrukture v delih Grčije. Močno sneženje in veter sta povzročila številne izpade električne energije, reševalne službe pa so na terenu zaradi številnih nesreč in nujnih intervencij. Oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti in omejitvi gibanja na prostem, saj se ekstremne razmere po napovedih meteorologov še ne bodo umirile.

Leto 2025 zaznamujejo pomembni pravni premiki na področju varovanja okolja, saj so podnebne tožbe po vsem svetu dosegle trinajst ključnih zmag. Deset let po sklenitvi Pariškega sporazuma in precedenčnem primeru Urgenda na Nizozemskem so sodišča ponovno odločila o ustavljanju projektov na fosilna goriva ter zahtevala revizijo nezadostnih državnih podnebnih načrtov. Pravni strokovnjaki poudarjajo, da se vzpostavlja nova globalna pravna arhitektura, ki države in korporacije sili k hitrejšemu zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Znanstvene raziskave in nove publikacije hkrati opozarjajo na nujnost takojšnjih ukrepov, saj energetski sektor, ki vključuje promet, ogrevanje in industrijo, predstavlja kar 75 odstotkov svetovnih emisij. Strokovnjaki, med njimi NASA-in James Hansen, opozarjajo, da se desetletja stara svarila o vplivu človekovih dejavnosti na podnebje uresničujejo v obliki ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so uničujoči gozdni požari v Kanadi in katastrofalne poplave v Južni Aziji. Kljub resnosti razmer primeri iz Norveške, ki 98 odstotkov električne energije pridobi iz obnovljivih virov, in okrevanje koralnih grebenov na Fidžiju nudijo upanje za učinkovito prilagajanje na podnebne spremembe. Razprava v strokovni javnosti se širi tudi na koncept antropocena oziroma tehnocena, kar poudarja neizbrisen pečat, ki ga človeška tehnologija in dejavnost puščata na planetu.

Neurje s snežnimi padavinami je prizadelo Skandinavijo, pri čemer so na Švedskem zabeležili tri smrtne žrtve. Desetine tisoč gospodinjstev na Švedskem, Norveškem in Finskem je ostalo brez oskrbe z električno energijo.

Trumpova administracija je začasno ustavila najemne pogodbe za pet obsežnih projektov vetrnih elektrarn na vzhodni obali ZDA, pri čemer se je sklicevala na tveganja za nacionalno varnost. Demokrati so zaradi tega umaknili podporo pogovorom o energetski reformi.

Neurje Johannes, ki je v soboto prizadelo Švedsko in Finsko, je zahtevalo dve življenji in pustilo na tisoče gospodinjstev brez električne energije. Švedski meteorološki inštitut (SMHI) je izdal opozorila o močnih vetrovih v velikem delu severne Švedske. V neurju je umrl moški, star okoli 50 let.

Zimski vihar Johannes je poleg Švedske in Norveške prizadel tudi Finsko. Na Švedskem sta umrli najmanj dve osebi, več kot 40.000 družin pa je ostalo brez elektrike. Skupno število gospodinjstev brez elektrike na Švedskem in Finskem je preseglo 200.000.

Švedsko je zajel vihar Johannes, ki je prizadel več kot polovico države. Tisoči ljudi so ostali brez električne energije, v gorah pa so zabeležili orkanske sunke vetra, ki so dosegli hitrost 41 metrov na sekundo.

Norveška je v letu 2025 skoraj v celoti uresničila svoj ambiciozni cilj, da bi bila vsa nova registrirana vozila brez izpustov. Po uradnih podatkih, objavljenih v petek, so popolnoma električna vozila (EV) predstavljala kar 95,9 odstotka vseh novih registracij osebnih avtomobilov v državi. Ta dosežek utrjuje položaj Norveške kot vodilne države na svetu pri prehodu na trajnostno mobilnost. K takšnemu rezultatu je v veliki meri prispevala visoka prodaja ameriškega proizvajalca Tesla, ki ostaja prevladujoča znamka na norveškem trgu. Norveška vlada je k prehodu spodbujala z obsežnimi davčnimi olajšavami in drugimi ugodnostmi za lastnike električnih vozil, kar je omogočilo hitro opuščanje vozil z motorji na notranje zgorevanje. Kljub temu da država še ni povsem dosegla 100-odstotnega deleža, strokovnjaki ocenjujejo, da je tržni prehod praktično zaključen, saj so ostale oblike pogonov postale zanemarljiv del trga.

Močna zimska nevihta je prizadela dele ZDA, od Minnesote do New Yorka. Orkanjski vetrovi so divjali po Buffalu, v Detroitu pa so sneg in poledica povzročili verižna trčenja. Sneg je pobelil Ziarat, Chaman in Kalat v Balochistanu, temperature so padle do -2°C, dež pa je motil promet in oskrbo z elektriko v Quetti.

V Norveški je v lanskem letu delež novoregistriranih električnih avtomobilov dosegel rekordnih 95,9 odstotka, s čimer se je država praktično povsem približala svojemu ambicioznemu cilju prodaje izključno brezemisijskih vozil. Po podatkih tamkajšnjega urada za prometne informacije (OFV), objavljenih v petek, je bil v decembru ta delež celo višji in je znašal 97,6 odstotka. Poleg prevlade na trgu novih vozil je prišlo do zgodovinskega premika v celotnem voznem parku države, saj je število električnih avtomobilov na norveških cestah prvič preseglo število dizelskih vozil. Norveška vlada si je zadala cilj, da bodo do leta 2025 vsa nova prodana osebna vozila brez emisij, kar nameravajo doseči s kombinacijo davčnih olajšav in infrastrukturnih spodbud. Čeprav so lani za kratek čas zgrešili popolno stoodstotno uresničitev cilja, trenutni podatki kažejo na skorajšnjo dokončno opustitev prodaje vozil z notranjim izgorevanjem. Visoka stopnja elektrifikacije je rezultat dolgotrajne državne politike, ki spodbuja trajnostno mobilnost v boju proti podnebnim spremembam.

Norveška je v letu 2025 dosegla nove mejnike na področju elektromobilnosti, saj so električna vozila predstavljala kar 96 odstotkov vseh na novo registriranih osebnih avtomobilov. Skandinavska država, ki že vrsto let velja za vodilno na tem področju, je s tem praktično izrinila druge oblike pogonov v tržne niše. Poleg prevlade med novimi vozili so električni avtomobili prvič v zgodovini prehiteli dizelska vozila tudi v celotnem voznem parku države. Uspeh je posledica dolgotrajne in obsežne državne politike spodbujanja nakupa ter uporabe električnih vozil. Norveška vlada je s finančnimi spodbudami in infrastrukturnimi vlaganji ustvarila okolje, v katerem so vozila z motorji na notranje izgorevanje postala manj privlačna izbira za potrošnike. Podatki za leto 2025 potrjujejo, da se država nezadržno približuje cilju popolne opustitve prodaje novih vozil na fosilna goriva.

Norveška je v letu 2024 ponovno potrdila svojo vodilno vlogo pri prehodu na trajnostno mobilnost, saj so uradni podatki pokazali, da je bilo kar 95,9 odstotka vseh novoregistriranih osebnih vozil v državi popolnoma električnih. Ta mejnik pomeni skoraj popolno opustitev prodaje novih avtomobilov z bencinskim ali dizelskim motorjem, kar je rezultat dolgoletne državne politike spodbujanja okolju prijaznejših tehnologij. Kljub temu da je Norveška velika izvoznica nafte in plina, je država uvedla obsežne davčne olajšave in druge ugodnosti za kupce električnih vozil, kar je povzročilo drastičen upad zanimanja za vozila na notranje zgorevanje. S tem se država hitro približuje svojemu cilju, da bi do leta 2025 postala prva država na svetu, kjer bodo vsi novi prodani avtomobili brez emisij. Visok delež električnih vozil v Norveški velja za globalni zgled energetske tranzicije v prometnem sektorju.

Norveška se je v letu 2025 približala cilju prodaje izključno brezemisijskih vozil, saj je delež električnih vozil dosegel 95,9 % novih registracij. Visok delež prodanih električnih vozil na Norveškem močno izstopa v primerjavi z ostalo Evropo.