Po mnenju etc.se sta Izrael in Palestina zadnje upanje za mir, medtem ko se je Evropa izkazala za neučinkovito pri reševanju konfliktov v Ukrajini in Gazi. EU je odvisna od ZDA in ne deluje samostojno. Laizquierdadiario.com poroča o izpustitvi 131 članov Globalne Flotile Sumud, med njimi so tudi aktivisti iz Brazilije, Avstralije, Južne Afrike, Nove Zelandije in Argentine.

Poljski portal pch24.pl poroča o brutalnem izraelskem genocidu nad Palestinci kot odgovor na napad Hamasa, pri čemer nemški kancler opozarja na antisemitizem. V Italiji pa se razpravlja o enačenju antisionizma z antisemitizmom, kar kritiki vidijo kot avtogol vlade. Razprava izhaja iz definicije antisemitizma, ki jo je oblikovala Mednarodna zveza za spomin na holokavst (IHRA).

Vodja komunikacij pri turškem predsedniku, Burhanettin Duran, je izjavil, da je dogajanje v Gazi sistematični genocid in okupacija. Duran je obsodil mednarodno skupnost zaradi molka ob izraelskih napadih in genocidu v Gazi, pri čemer je dejal, da je to sramotno za mednarodni red ter pravne in človeške vrednote.

Ob drugi obletnici začetka konflikta v Gazi se v Egiptu nadaljujejo pogovori o ameriškem mirovnem načrtu, ki naj bi prinesel prelomnico v regiji. Konflikt se je začel 7. oktobra 2023 z vdorom Hamasa v Izrael, kar je sprožilo izraelsko vojaško ofenzivo. Katar je ob obletnici pozval Izrael, naj v skladu z mirovnim načrtom ustavi napade na Gazo.

Ob drugi obletnici napada Hamasa so v Beogradu potekali propalestinski protesti, na katerih so protestniki obsojali genocid v Gazi. V Združenem kraljestvu so civilnodružbene skupine obsodile načrte za nadaljnje omejevanje pravice do protesta. Na britanskih univerzah so bili načrtovani propalestinski protesti, ki so sprožili ogorčenje judovskih voditeljev. Svetovni voditelji so na Generalni skupščini ZN obsodili ZDA in Izrael ter zahtevali mednarodno posredovanje v Gazi. Izrael naj bi si prizadeval za popolno prevlado v regiji, pri čemer po Gazi nobena arabska država ni varna.

Vatikan ostro obsoja dogajanje v Gazi. Kardinal Pietro Parolin je obsodil vojno v Gazi kot "nehumano in neupravičeno" ter kritiziral globalno neukrepanje in izraelski vojaški odziv. Poudaril je podporo Vatikana palestinski državnosti in izpostavil, da Izrael cilja na nezaščitene Palestince, medtem ko mednarodna skupnost ne uspe ustaviti "pokola". Kardinal je dejal, da Izrael izvaja pokol v Gazi.

V Egiptu naj bi potekali posredni pogovori med izraelskimi in Hamasovimi uradniki o ameriškem mirovnem načrtu za Gazo. V Beogradu so potekali propalestinski protesti, kjer so protestniki obsojali genocid v Gazi. Civilnodružbene skupine so obsodile načrt Združenega kraljestva za nadaljnje omejevanje pravice do protesta. Svetovni voditelji so na Generalni skupščini ZN obsodili ZDA in Izrael ter zahtevali mednarodno posredovanje v Gazi. Na britanskih univerzah so napovedani propalestinski protesti ob drugi obletnici napada Hamasa na Izrael, kar je sprožilo ogorčenje judovskih voditeljev.

Pristaniški delavci v različnih evropskih državah, med drugim tudi v državah Nata, so blokirali ladje, vključno s tistimi izraelske družbe ZIM, ki naj bi prevažale orožje, v znak protesta proti sodelovanju njihovih vlad pri domnevnem izraelskem genocidu v Gazi. Istočasno je globalna flota Sumud, ki je bila prestrežena na poti v Gazo, spodbudila svetovno zavest in proteste proti izraelskemu genocidu in blokadi.

Po navedbah Henninga Rosenbuscha naj bi Benjamin Netanjahu leta 2019 izjavil, da je za preprečitev palestinske države treba podpirati Hamas. Medtem naj bi Donald Trump v napetem telefonskem pogovoru pritisnil na Netanjahuja, da konča vojno v Gazi, in ga označil za "negativnega", ker je zavrnil pogojno sprejetje prekinitve ognja s strani Hamasa.

Dve leti po terorističnem napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra, ki ga je Hamas označil za "veličasten dan", se vrstijo spomini in analize. Douglas Murray, Amit Segal, Eli Sharabi, Coleman Hughes in drugi so obeležili obletnico. Medtem se nadaljuje konflikt v Gazi, kjer je bilo ubitih najmanj 67.000 Palestincev, pri čemer je bila poškodovana kar ena od štirinajstih oseb. Zdravniki brez meja so bili prisiljeni zapustiti območje.

Ob drugi obletnici napada Hamasa na Izrael so potekale spominske slovesnosti in protesti po svetu. V Hamburgu je potekala vigilija, v Chemnitzu so se žrtev spomnili z minuto molka, avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen pa je v video sporočilu spomnil na trpljenje ugrabljenih. V različnih delih Finske so potekali shodi v podporo Izraelu. Neznanci so v Kielu z antiizraelskimi grafiti popackali deželni parlament, policija pa je v Nemčiji prepovedala antiizraelske demonstracije.

Hamas naj bi sprejel predajo orožja egiptovsko-palestinskemu komiteju, zavrnil pa je ustanovitev mednarodnega prehodnega komiteja za upravljanje Gaze. Katar je izjavil, da bi moral Izrael že ustaviti svoje vojaške operacije v Gazi. Izrael in Hamas se pogajata o dogovoru, ki vključuje izpustitev talcev kot enega glavnih pogojev za končanje vojne.

Turški predsednik Erdoğan in ruski predsednik Putin sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta razpravljala o razmerah v Gazi in Ukrajini. Poleg tega sta se dotaknila dvostranskega sodelovanja ter regionalnih in globalnih vprašanj.

Izraelski napad na Gazo vstopa v tretje leto, pri čemer je bilo ubitih že skoraj 67.200 Palestincev. Palestinska deklica je bila ranjena, ko jo je v Gazi zadela 'potepuška krogla' iz izraelskega drona. Izrael danes obeležuje drugo obletnico napada palestinskih gverilcev na jugu države, Hamas in izraelski pogajalci pa se v Egiptu posredno pogovarjajo o 20 točkah ameriškega mirovnega načrta.

V Izraelu so s spominskimi dogodki obeležili drugo obletnico napada Hamasa, v katerem je umrlo približno 1200 ljudi, okoli 250 pa jih je bilo zajetih. Palestinska teroristična organizacija Hamas je ob obletnici objavila video, ki prikazuje vodjo Yahyo Sinwarja in posnetke napada na južni Izrael. Palestinski in izraelski filmski ustvarjalci, ki se v svojih delih posvečajo konfliktu, se soočajo s težavami pri distribuciji filmov.

Objavljeni so bili članki ob drugi obletnici napada Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023. Poročajo o travmi izraelske družbe in judovske diaspore. Nicușor Dan je izrazil solidarnost z žrtvami in pozval k prekinitvi ognja ter izpustitvi talcev. Pojavljajo se tudi vprašanja o nadaljnjem razvoju dogodkov in morebitnem ponovnem pojavu Hannibalovega direktiva.

Na drugo obletnico vojne v Gazi je generalni sekretar ZN Antonio Guterres pozval k ukrepanju in trajni prekinitvi ognja. Izrael je ob obletnici zaznamoval dogodek z novimi bombardiranji. Obenem je Izrael obeležil tudi dve leti od napada Hamasa, ki je sprožil invazijo na Gazo.

Na drugo obletnico napada Hamasa na Izrael, ki je sprožil ofenzivo v Gazi, svet poziva k miru in izpustitvi talcev. Izrael je med obletnico nadaljeval z bombardiranjem Gaze. Evropski poslanci so podprli mirovni načrt Donalda Trumpa in Benjamina Netanjahuja, medtem ko se nadaljujejo pregovori s Katarjem.

V Appletonu so protestirali proti dveletnemu domnevnemu genocidu v Gazi. Medtem so pristaniški delavci v državah članicah Nata protestirali proti domnevnemu izraelskemu genocidu v Gazi z blokado ladij, ki naj bi prevažale orožje v Evropo. Protestniki opozarjajo na domnevno vpletenost vlad njihovih držav v dogajanje.

Ob drugi obletnici napada Hamasa na Izrael so propalestinski protestniki po vsem svetu nadaljevali z zbiranjem. V Turčiji in Džakarti so potekali protesti, na katerih so obsodili vojno v Gazi in ameriško podporo Izraelu. Študenti v Združenem kraljestvu in na Škotskem so se uprli pozivom k odpovedi protestov, medtem ko so bralci obsodili vladne omejitve protestov.