Izraelske sile so v soboto zjutraj izvedle vrsto zračnih in artilerijskih napadov na različne dele območja Gaze, s čimer so po poročanju lokalnih virov ponovno kršile dogovor o prekinitvi ognja. Napadi so bili usmerjeni na severni, osrednji in južni del enklave, pri čemer so uporabili helikopterje in brezpilotne letalnike. V enem izmed najhujših incidentov je izraelski dron odvrgel bombo na šotor razseljenih oseb v severnem delu Gaze, zaradi česar so bili štirje ljudje huje poškodovani, med njimi ženska in dva otroka. Operacije so terjale tudi smrtne žrtve med civilisti. V soseski Šajaja na vzhodu mesta Gaza je pod streli izraelske vojske padel 27-letni moški, identificiran kot Harun Nimer Bahar, še ena oseba pa je bila ranjena v Han Junisu. Stopnjevanje nasilja predstavlja neposredno nadaljevanje vojaških dejavnosti, ki so se kljub diplomatskim prizadevanjem za stabilizacijo razmer okrepile že v preteklih dneh. Izraelska stran se na poročila o novih kršitvah še ni uradno odzvala, medtem ko razmere na terenu ostajajo izjemno napete.

Novoizvoljeni župan New Yorka Zohran Mamdani je sprožil val odzivov s preklicem več občinskih odlokov, ki so bili naklonjeni Izraelu, kar so zagovorniki palestinskih pravic pozdravili kot zgodovinski premik v ameriški lokalni politiki. Mamdani, ki je pred kratkim nastopil mandat, s temi ukrepi uresničuje svoje predvolilne obljube o spremembi zunanjepolitične usmeritve mesta, ki gosti eno največjih judovskih skupnosti na svetu. Njegove odločitve so takoj naletele na oster odpor izraelske vlade. Izraelski uradniki so novega župana napadli z retoriko, ki vključuje neutemeljene obtožbe o povezanosti z Muslimansko bratovščino in islamizmom. Kljub kritikam iz tujine Mamdani vztraja pri svojih stališčih, ki odražajo naraščajoče nezadovoljstvo dela ameriške javnosti z brezpogojno podporo Izraelu. Analitiki ocenjujejo, da bi ti koraki lahko vplivali na širšo politično dinamiko v Združenih državah Amerike, saj New York pogosto služi kot kazalnik prihodnjih političnih trendov.

Nekdanja izraelska talka Romi Gonen je v televizijskem intervjuju za postajo Channel 12 prvič javno spregovorila o spolnih zlorabah, ki jih je utrpela med ujetništvom v Gazi. 25-letna Izraelka, ki so jo pripadniki gibanja Hamas ugrabili med napadom 7. oktobra 2023, je opisala različne oblike spolnega nasilja s strani štirih različnih moških. Čeprav v pričevanju ni neposredno uporabila besede posilstvo, je jasno nakazala na težo dejanj in grožnje z nasiljem, ki jih je prejemala med napadi. Gonenova je v svojem nastopu poudarila, da se ne namerava več podrejati molku in da njena izpoved predstavlja osebno zmago nad ugrabitelji. Opisala je trenutke nemoči v ujetniških prostorih, kjer so jo moški prisiljevali v tišino pod grožnjo povzročanja dodatne jeze. Njeno pričevanje se pridružuje redkim, a pretresljivim izpovedim drugih izpuščenih talk in talcev, medtem ko Hamas tovrstne obtožbe o sistematičnem spolnem nasilju vztrajno zanika. Izpoved prihaja v času, ko mednarodna javnost še vedno spremlja usodo preostalih ujetnikov v palestinski enklavi.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je po petkovi molitvi v Carigradu napovedal, da bo v ponedeljek, 5. januarja, opravil telefonski pogovor z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Glavne teme pogovora bodo vključevale reševanje konflikta med Rusijo in Ukrajino ter trenutne razmere na območju Palestine. Erdogan je poudaril, da Turčija nadaljuje z aktivno diplomatsko vlogo in vzdržuje stike s ključnimi svetovnimi voditelji, vključno z Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim, medtem ko se bo turški zunanji minister Hakan Fidan udeležil prihajajočega vrha v Parizu. Poleg vprašanj o vojni v Ukrajini je turški predsednik izkoristil priložnost za oster napad na izraelsko vlado in premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga je primerjal s faraonom. Izpostavil je množične demonstracije v Carigradu, na katerih se je zbralo več kot 520.000 ljudi v podporo Gazi, in zatrdil, da dejanja Izraela ne bodo ostala nekaznovana. Pogovori med Ankaro in Washingtonom potekajo tudi v luči morebitne vrnitve Turčije v program razvoja bojnih letal F-35, iz katerega je bila država pred leti izključena zaradi nakupa ruskega obrambnega sistema S-400, vendar je Trump nakazal pripravljenost na ponovni razmislek o tem vprašanju.

Ameriška filmska igralka in humanitarna aktivistka Angelina Jolie je v petek obiskala mejni prehod Rafa na egiptovski strani, da bi izrazila podporo prebivalstvu na območju Gaze, ki ga že dve leti pretresa uničujoča vojna. Nekdanja posebna odposlanka Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je prispela v spremstvu ameriške delegacije, kjer se je srečala s predstavniki Rdečega polmeseca in vozniki tovornjakov s humanitarno pomočjo. Namen njenega obiska je bil neposreden vpogled v razmere, v katerih se nahajajo ranjeni Palestinci, ki prihajajo iz oblegane enklave, ter preučitev logističnih izzivov pri dostavi nujne pomoči. Joliejeva, ki je že vrsto let dejavna na področju humanitarnih vprašanj, je s svojo prisotnostjo opozorila na kritične potrebe civilistov v Rafi, kjer dostop do osnovnih dobrin ostaja eden največjih izzivov v regiji.

Izraelska državljanka, ki je bila talka v ujetništvu palestinskega gibanja Hamas, je javno spregovorila o sistemskih zlorabah in spolnem nasilju, ki jih je doživela med pridržanjem v Gazi. Po njenih navedbah so nad njo različne oblike spolnih napadov izvajali štirje moški, pri čemer je šlo za dejanja različnih stopenj teže. Njena pričevanja potrjujejo obtožbe o kršitvah človekovih pravic, ki jih je v preteklem mesecu izpostavila tudi mednarodna organizacija Amnesty International. Amnesty International je v svojem poročilu Hamas in druge palestinske oborožene skupine obtožila storitve hudodelstev proti človečnosti. Med navedenimi kršitvami so mučenje, prisilna izginotja, posilstva in druge oblike spolnega nasilja. Pričevanje nekdanje talke predstavlja dodaten dokazni material v preiskavah dogodkov, ki so sledili napadom 7. oktobra, in osvetljuje razmere, v katerih se še vedno nahajajo preostali ujetniki v Gazi.

Ameriška igralka in humanitarka Angelina Jolie je v petek, 2. januarja, obiskala egiptovsko stran mejnega prehoda Rafa, ki vodi v območje Gaze. Namen njenega obiska je bil izraziti solidarnost s palestinskim prebivalstvom, ki se spopada s posledicami dolgotrajnih spopadov in humanitarne krize na tem območju. Med obiskom se je igralka srečala z reševalci in vozniki tovornjakov, ki sodelujejo pri dostavi pomoči. Obisk se je zgodil v času, ko so razmere na območju kritične, saj poročila navajajo, da Izrael skoraj neprestano zapira ključne dostopne poti za humanitarno pomoč. Mejni prehod Rafa sicer velja za glavno vstopno točko za hrano in zdravila, vendar pa blokada močno omejuje oskrbo prebivalstva. Joliejeva je s svojo prisotnostjo želela opozoriti na nujnost nemotene dostave pomoči in trpljenje civilistov v uničenem palestinskem ozemlju.

Angelina Jolie je obiskala mejni prehod Rafa na egiptovski strani v sklopu humanitarnega potovanja v Egipt. Kot aktivistka za človekove pravice je večkrat pozvala k prekinitvi spopadov med Izraelom in Hamasom. Srečala se je s predstavniki Rdečega polmeseca.

Izraelske oblasti so v četrtek potrdile prepoved dostopa do območja Gaze za 37 večjih mednarodnih humanitarnih organizacij, kar je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti. Izrael odločitev utemeljuje z varnostnimi razlogi, saj naj organizacije ne bi posredovale zahtevanih seznamov svojih uslužbencev, kar je postalo uradni pogoj za njihovo delovanje. Med prizadetimi subjekti so tudi uveljavljene skupine, kot so Zdravniki brez meja (MSF) in Oxfam, ki opozarjajo, da so sankcionirane predvsem zaradi pričevanj o nasilju izraelske vojske. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek izrazil globoko zaskrbljenost in Izrael pozval k preklicu ukrepa. Po njegovih besedah so te organizacije nepogrešljive za zagotavljanje življenjsko pomembne pomoči, njihova izključitev pa bi lahko spodkopala krhke napredke, dosežene med prekinitvijo ognja. Ukrep še dodatno otežuje dostavo hrane, medicinske opreme in higienskih pripomočkov v enklavo, ki se že dve leti spopada z uničujočo humanitarno krizo. Obstajajo tudi bojazni, da bi se prepoved lahko razširila na zasedeni Zahodni breg.

Države Bližnjega vzhoda in Azije so pozvale Izrael, naj dovoli takojšnjo, popolno in neovirano humanitarno pomoč v Gazi. Vodja Hamasa, Mohammed Nazzal, je dejal, da se Palestinci še naprej soočajo z genocidom zaradi zaostrene blokade in preprečevanja vstopa humanitarne pomoči.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek, 2. januarja 2026, pozval izraelske oblasti, naj nemudoma prekličejo odločitev o prepovedi delovanja več kot 30 mednarodnim nevladnim organizacijam na območju Gaze. Izrael je to potezo utemeljil z varnostnimi razlogi, saj naj bi organizacije zavrnile posredovanje seznamov svojih uslužbencev. Guterres je v izjavi za javnost poudaril, da so te organizacije nepogrešljive za zagotavljanje vitalne humanitarne pomoči in da bi njihova odstranitev lahko spodkopala krhki napredek, dosežen med trenutnim premirjem. Ukrep izraelskih oblasti, ki vključuje 37 večjih mednarodnih humanitarnih akterjev, po mnenju Združenih narodov dodatno zaostruje že tako kritično humanitarno krizo. Guterresov tiskovni predstavnik Stéphane Dujarric je opozoril, da se ta odločitev pridružuje prejšnjim omejitvam, ki so upočasnile vstop hrane, medicinske opreme in higienskih potrebščin v enklavo. Po navedbah ZN bo prekinitev sodelovanja z organizacijami, kot so Zdravniki brez meja, še povečala trpljenje palestinskega prebivalstva, ki se sooča z lakoto in uničeno infrastrukturo.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek pozval Izrael, naj prekliče napovedano prepoved delovanja 37 nevladnih organizacij, ki zagotavljajo humanitarno pomoč na območju Gaze in Zahodnega brega. Preko svojega tiskovnega predstavnika Stephana Dujarrica je izrazil globoko zaskrbljenost nad to odločitvijo in poudaril, da so mednarodne nevladne organizacije nepogrešljive za izvajanje življenjsko pomembne humanitarne pomoči na terenu. Po navedbah Združenih narodov bi uveljavitev te prepovedi lahko resno spodkopala krhek napredek, ki je bil dosežen v času premirja. Guterres je opozoril, da bi bila prekinitev dejavnosti teh organizacij usodna za civilno prebivalstvo, ki je v celoti odvisno od tuje pomoči. Izraelske oblasti so se za ta korak odločile v obdobju povečanih napetosti in trajajočih vojaških operacij, kar še dodatno otežuje delo humanitarnih delavcev v regiji.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad odločitvijo izraelskih oblasti, ki so napovedale ukinitev dovoljenj za delovanje skoraj 40 mednarodnim nevladnim organizacijam na območju Gaze in Zahodnega brega. Po navedbah izraelske strani so organizacije, med katerimi so tudi Zdravniki brez meja (MSF) in Oxfam, kršile nove postopke registracije. Ukrep predvideva odvzem dovoljenj s 1. januarjem 2026, popolno zaustavitev operacij pa do 1. marca 2026. Guterres je opozoril, da bo ta poteza drastično poslabšala že tako kritične humanitarne razmere in ogrozila krhek napredek, dosežen med premirjem. Poudaril je, da so mednarodne nevladne organizacije nepogrešljive pri zagotavljanju hrane, zdravil in nujnih življenjskih potrebščin za palestinsko civilno prebivalstvo. Po mednarodnem humanitarnem pravu mora Izrael omogočiti hiter in nemoten prehod humanitarne pomoči, zato je generalni sekretar pozval k takojšnji razveljavitvi te odločitve. Izraelski ukrep prihaja v času, ko se humanitarni delavci že spopadajo s številnimi omejitvami in obtožbami s strani izraelskih uradnikov, kar dodatno otežuje delo na terenu. Kritiki opozarjajo, da bi uveljavitev prepovedi pomenila de facto blokado pomoči, kar bi za prebivalce Gaze lahko imelo katastrofalne posledice.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ostro pozval izraelske oblasti, naj prekličejo odločitev o odvzemu licenc 37 mednarodnim humanitarnim organizacijam, ki delujejo na zasedenih palestinskih ozemljih. Med prizadetimi organizacijami sta tudi ugledni skupini Zdravniki brez meja in Oxfam. Izrael je ukrep uvedel po tem, ko so omenjene organizacije zavrnile novo obvezno registracijo, ki velja od 1. januarja 2026, saj jo ocenjujejo kot neskladno z mednarodnim pravom. Guterres je prek svojega tiskovnega predstavnika Stéphana Dujarrica opozoril, da bo ta poteza drastično poslabšala že tako kritične humanitarne razmere v Gazi in na Zahodnem bregu. Prekinitev delovanja ključnih akterjev, ki zagotavljajo nujno medicinsko pomoč in oskrbo s hrano, po mnenju Združenih narodov pomeni resno grožnjo preživetju civilnega prebivalstva. Izraelska vlada vztraja pri svojih zahtevah, kar poglablja diplomatski spor z mednarodno skupnostjo, ki je na tovrstne posledice opozarjala že ob koncu lanskega leta.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ostro pozval izraelske oblasti, naj razveljavijo svojo odločitev o prepovedi dostopa več mednarodnim humanitarnim nevladnim organizacijam do območja Gaze. Po navedbah tiskovnega predstavnika ZN bi ta ukrep, ki naj bi stopil v veljavo 1. marca, lahko povzročil popolno ohromitev humanitarnih operacij na okupiranih palestinskih ozemljih. Guterres je poudaril, da so te organizacije ključne za zagotavljanje nujne zdravstvene oskrbe in prehranske pomoči za milijone ogroženih civilistov. Izrael je svojo odločitev utemeljil s povečanimi varnostnimi zahtevami, kar pa v mednarodni skupnosti sproža močne kritike. Prepoved sledi seriji ukrepov, s katerimi so izraelske oblasti že predhodno omejile delovanje humanitarnih skupin, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja. Humanitarni delavci opozarjajo, da bo takšna politika neposredno ogrozila preživetje prebivalstva v Gazi, ki je že sedaj na robu lakote in v primežu uničene infrastrukture. Združeni narodi opozarjajo, da brez prisotnosti mednarodnih organizacij na terenu ne bo mogoče preprečiti še večje humanitarne katastrofe.

Izraelske oblasti so prepovedale vstop v Gazo 37 mednarodnim humanitarnim organizacijam, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja (MSF). Izrael je odločitev utemeljil z zahtevo po predložitvi seznamov s podatki o palestinskih uslužbencih, česar nevladne organizacije niso storile. Zdravniki brez meja so ukrep označili za skandalozno vmešavanje in resen udarec za humanitarno pomoč v palestinski enklavi, kjer se prebivalstvo spopada z izjemno težkimi razmerami. Zaradi nizkih temperatur in pomanjkanja osnovnih dobrin, katerih uvoz Izrael še naprej omejuje, se humanitarna kriza poglablja. V taborišču Nusajrat je zaradi podhlajenosti umrl palestinski otrok, Združeni narodi pa so potrdili tudi smrt dečka, ki je utonil ob poplavah taborišča. Poleg mraza in poplav prebivalce ogrožajo tudi požari v šotorih; v enem izmed njih je v mestu Gaza izgubila življenje ena oseba, pet pa je bilo ranjenih. Medtem ko Izrael po poročanju lokalnih medijev razmišlja o ponovnem odprtju prehoda Rafa, palestinsko ljudstvo še naprej plačuje visok krvni davek zaradi vojaških operacij in pomanjkanja kritične infrastrukture.

Medijska poročila kažejo na različne poteze in odzive v zvezi z Donaldom Trumpom. Guvernerka Federal Reserve Lisa Cook je vložila tožbo proti Trumpu, da bi preprečila svojo odpustitev. Trump pa razmišlja o možnosti izvedbe republikanske nacionalne konvencije pred vmesnimi volitvami leta 2026. Poleg tega je Trump predstavil 'Kolo naključne države, kamor boš deportiran' kot del prizadevanj za pospešitev deportacije nezakonitih tujcev. Župan Bowser priznal, da je Trumpova protikriminalna akcija v Washingtonu uspešna. Trump se je sestal s Tonyjem Blairjem in Jaredom Kushnerjem v Beli hiši, da bi razpravljali o prihodnosti Gaze. Trump naj bi pripravljal drzno afriško strategijo za boj proti Kitajski, Rusiji in islamskim teroristom.

Slovenija je prepovedala vstop izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju, kot prva država EU, pri čemer se je sklicevala na nalog za aretacijo, ki ga je izdal Mednarodni kazenski sodišče (ICC), s čimer je poudarila svojo zavezanost mednarodnemu pravu.

Oskarjevski palestinski režiser Basel Adra je izjavil, da so izraelski vojaki izvedli racijo na njegovem domu na Zahodnem bregu. Adra, ki je sorežiral oskarjevski dokumentarni film "No Other Land", ki govori o Palestincih na območju Masafer Yatta, ki se upirajo izraelskim vojaškim poskusom uničenja njihovih vasi, je dejal, da je racija del pritiska, ki se izvaja nanj, odkar je film prejel nagrado Oscar.

Število smrtnih žrtev ruskega napada z droni in raketami na Kijev je naraslo na 14, med njimi so trije otroci. V Iran se vračajo inšpektorji Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). V Grčiji je podsekretar za zdravje Marios Themistokleous komentiral smrt 79-letnice na otoku Egina, ki je umrla zaradi pomanjkanja reševalnega vozila, in priznal, da je prišlo do napake.

Nekdanji britanski premier Tony Blair je z Donaldom Trumpom razpravljal o načrtih za obnovo Gaze po koncu vojne v naslednjih štirih mesecih. Medtem pa Jeffrey D. Sachs in Sybil Fares pozivata k ukinitvi ameriške podpore, kot jo je vodil Trump, za genocid v Gazi, pri čemer poudarjata, da si Trump želi Nobelovo nagrado za mir in bi jo lahko zaslužil s prizadevanji za mir v Ukrajini, vendar le, če bo končal tudi ameriško udeležbo pri konfliktu v Gazi.

V izraelskih napadih na jugu Libanona je umrla najmanj ena oseba, sedem pa je bilo ranjenih. Izraelska vojska je sporočila, da je ciljala na Hezbolah in njegove zaveznike, medtem ko je libanonski predsednik obsodil napade na civilne objekte. Hamas je ponovil svojo zavezo, da bo uresničil dogovor o prekinitvi ognja v Gazi, vključno z vrnitvijo vseh posmrtnih ostankov izraelskih talcev, vendar zahteva čas. Medtem naj bi Turčija poslala strokovnjake za pomoč pri iskanju trupel v ruševinah v Gazi. Donald Trump je zagrozil Hamasu s smrtjo njihovih voditeljev, če ne bodo prenehali ubijati Palestincev. Krhka prekinitev ognja v Gazi je ogrožena, saj Izrael obtožuje Hamas, da namerno zavlačuje z vračilom posmrtnih ostankov 19 mrtvih talcev.

Hamas je izpustil vseh 20 preostalih živih talcev v Gazi v sklopu prekinitve ognja. Po 738 dneh so se vsi živi talci vrnili v Izrael. V zameno so bili izpuščeni palestinski zaporniki. Dogovor, ki ga je posredovala ZDA, omogoča, da pomoč priteče v Gazo.

Nemške oblasti so v Berlinu aretirale tri domnevne tuje operativce Hamasa, osumljene načrtovanja napadov na izraelske ali judovske institucije v Nemčiji. Osumljenci naj bi si prizadevali pridobiti orožje za izvedbo atentatov.

Ameriška igralka in humanitarka Angelina Jolie je obiskala egiptovsko stran mejnega prehoda Rafa na meji z Gazo, da bi izrazila svojo podporo palestinskemu ljudstvu, ki ga je prizadela vojna. Joliejeva se je na poti srečala s predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva, s katerimi si je ogledala ključno infrastrukturo za dostavo humanitarne pomoči v enklavo. Po navedbah poročil naj bi obiskala tudi lokalno bolnišnico, kjer se je podrobneje seznanila s kritičnim stanjem ranjencev ter logističnimi ovirami pri distribuciji nujnih življenjskih potrebščin. Obisk zvezdnice poudarja vse večjo vlogo mednarodnih javnih osebnosti pri opozarjanju na humanitarno krizo v regiji. Joliejeva, ki je dolga leta delovala kot ambasadorka dobre volje pri Visokem komisariatu Združenih narodov za begunce, je svojo prisotnost izkoristila za neposreden vpogled v delovanje prehoda Rafa, ki ostaja edina pot za humanitarno pomoč, ki ne vodi skozi ozemlje Izraela. Njen obisk sovpada z napetimi diplomatskimi prizadevanji za zagotovitev stalnih koridorjev za oskrbo civilistov.

Angelina Jolie je obiskala mejni prehod Rafa na egiptovski strani v sklopu humanitarnega potovanja v Egipt. Kot aktivistka za človekove pravice je večkrat pozvala k prekinitvi spopadov med Izraelom in Hamasom. Srečala se je s predstavniki Rdečega polmeseca.

Predsednik Kennedyjevega centra je ostro kritiziral glasbenika Chucka Redda, ker je odpovedal nastop na božični večer, potem ko je Bela hiša objavila, da bo Trump dodal marmorne naslone za roke. Trump je delil fotografije teh naslonov in jih označil za nekaj edinstvenega.

Žena predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, Emine Erdoğan, je na družbenih omrežjih objavila posnetek v zvezi z razstavo »Kalanlar« (Ostanki), ki je bila odprta včeraj in govori o Palestini. V objavi je izrazila prepričanje, da bo Gaza vstala iz pepela.

Donald Trump se je soočil s kritikami na Fox News glede "izgubljanja" volivcev, analitiki pa so ga označili za "pirata", ki ga žene "osvajanje in kraja". Trump je objavil tudi slike marmornih naslonjal za roke za Kennedyjev center, kar je sprožilo nadaljnje pravne izzive glede preimenovanja centra.

Palestinsko ljudsko gibanje je obtožilo Palestinsko oblast (PA), da ni uspela zaščititi Palestincev v času genocida. Medtem se bodo izraelski napadi v Gazi nadaljevali.

Na tisoče ljudi se je zgrnilo na Jaslični trg v Betlehemu na božični večer, kar je prineslo prepotrebno praznično vzdušje v Sveto deželo po dveh letih omejitev. Papež Leo XIV. je daroval svojo prvo božično mašo na predvečer božiča v baziliki svetega Petra.

Papež Leo je v svoji prvi božični pridigi izrazil obžalovanje nad razmerami, v katerih živijo Palestinci v Gazi, ter obsodil uničenje, ki ga povzročajo vojne po svetu. Izpostavil je, da vojne puščajo za sabo ruševine in odprte rane.

Microsoft je odpustil dva zaposlena, ki sta bila aretirana zaradi vdora v pisarno predsednika Brada Smitha v Seattlu, kjer sta protestirala proti povezavam podjetja z Izraelom. Protestniki, vključno z Anno Hattle in Riki Fameli, so izvedli sit-in protest v pisarni, kar je privedlo do njihove aretacije in kasnejše odpustitve dveh zaposlenih.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil, da bi Benjamin Netanjahu priključil palestinsko ozemlje Zahodnega brega, ki ga zaseda Izrael. Argentinski predsednik Milei se je srečal z Netanjahujem v New Yorku in ponudil sodelovanje pri izpustitvi talcev v Gazi. Prav tako je bilo poudarjeno, da govor Netanjahuja pred ZN povečuje izolacijo Izraela.

V izraelskem zračnem napadu na jemensko prestolnico Sana je bil ubit Ahmed Galeb el Rahavi, premier gibanja Huti Ansar Alah. Informacijo je potrdil vir blizu njegove družine.

Izraelske sile so okrepile bombardiranje mesta Gaza, pri čemer je bilo ubitih najmanj 16 Palestincev, več deset pa ranjenih. Poročali so tudi o pripravah izraelske vojske na zavzetje tega največjega urbanega središča v Gazi. Medtem je Newt Gingrich izrazil dvom o uspehu izraelskih vojaških prizadevanj za uničenje Hamasa, ker naj bi bilo preveč prebivalcev Gaze pripravljenih pridružiti se tej organizaciji. Potekali so tudi protesti, ki so pozivali k vrnitvi izraelskih talcev v Gazi in končanju izraelske ofenzive.

Palestinski predsednik Mahmoud Abbas je v svojem oddaljenem nagovoru Združenim narodom obtožil Izrael za "vojne zločine" in "genocid" v Gazi. Slovenija je uvedla prepoved vstopa izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju, po podobnem ukrepu julija, ki je bil usmerjen proti dvema izraelskima ministroma. Medtem je epizoda South Parka kritizirala Netanjahuja zaradi izkoriščanja antisemitizma v luči vojne v Gazi.

Ob drugi obletnici napada Hamasa so v Beogradu potekali propalestinski protesti, na katerih so protestniki obsojali genocid v Gazi. V Združenem kraljestvu so civilnodružbene skupine obsodile načrte za nadaljnje omejevanje pravice do protesta. Na britanskih univerzah so bili načrtovani propalestinski protesti, ki so sprožili ogorčenje judovskih voditeljev. Svetovni voditelji so na Generalni skupščini ZN obsodili ZDA in Izrael ter zahtevali mednarodno posredovanje v Gazi. Izrael naj bi si prizadeval za popolno prevlado v regiji, pri čemer po Gazi nobena arabska država ni varna.

Napovedana je Global Sumud Flotilla z več kot 50 ladjami, ki bo poskušala prebiti izraelsko blokado Gaze in dostaviti humanitarno pomoč. Organizacija Reporterji brez meja in številni mediji pozivajo k ustavitvi pobijanja novinarjev v Gazi in omogočitvi dostopa tuje novinarske ekipe. Strokovnjaki ZN poročajo o prisilnih izginotjih Palestincev v centrih za razdeljevanje pomoči v Gazi. Izraelske sile so nadaljevale z bombardiranjem Gaze, pri čemer je bilo v zadnjih 24 urah ubitih 71 Palestincev. António Guterres je obsodil izraelsko obleganje Gaze in opozoril na uničujoče posledice za civiliste.

Izraelska vojska je sporočila, da so njene letalske sile izvedle napade na Sano, pri čemer so ciljale na poveljniške centre Hutijev, skladišča dronov in centre za urjenje. V napadih naj bi bilo ubitih več deset borcev. Napad z dronom iz Jemna na Eilat je ranil najmanj 22 ljudi, od tega dva huje.

Nizozemski kirurg Ron van Doorn se je po letu dni, zaznamovanem z izjemnimi in pretresljivimi dogodki, vrnil na delo v Gazo, kjer je v improviziranih šotorih operiral pod stalno grožnjo brezpilotnih letal in nočnega bombardiranja. Kirurg je ob svojem povratku opisal pretresljive razmere in uničenje ter izpostavil, da se človek pomena miru zave šele ob zapustitvi vojnega območja. Van Doorn je poudaril, da čeprav posameznik ne more rešiti vseh težav v regiji, lahko njegovo delo neposredno vpliva na preživetje in kakovost življenja posameznih pacientov. Njegovo pričevanje razkriva svet, ki po njegovih besedah praktično ne obstaja več, saj je infrastruktura v celoti uničena, humanitarne razmere pa so kritične. Kljub nevarnostim in izjemno težkim delovnim pogojem Van Doorn vztraja pri svojem poslanstvu, s čimer opozarja na nujnost zdravstvene pomoči v času trajajočega konflikta. Njegove izkušnje nudijo neposreden vpogled v realnost zdravstvenih delavcev, ki delujejo na frontnih črtah v palestinski enklavi.

Bolnišnica Al-Avda v Nuseiratu v osrednji Gazi je začasno ustavila večino svojih dejavnosti zaradi pomanjkanja goriva za generatorje. Delujejo le še nujne službe, kot so urgenca, porodnišnica in pediatrija. Bolnišnica sicer dnevno oskrbi okoli tisoč pacientov in gosti 60 bolnikov.

V Gazi je 168 palestinskih zdravnikov prejelo napredne medicinske certifikate med ruševinami bolnišnice Al-Šifa, ki jo je uničil Izrael. Slovesnost, ki je potekala na mestu uničene bolnišnice, poudarja velik vpliv dvoletne vojne na zdravstveni sistem v Gazi.

V Gazi se zdravstveni sistem sooča s popolnim kolapsom, zaradi česar je umrlo že več kot tisoč palestinskih bolnikov, ki so čakali na zdravljenje v tujini. Izrael še naprej blokira dobavo medicinskih potrebščin.

Iran je izjavil, da je njegov program balističnih izstrelkov obramben in ne predmet pogajanj, medtem ko ZDA in Izrael izražata vse večjo zaskrbljenost zaradi iranskih raketnih zmogljivosti. Izrael naj bi pred srečanjem Netanjahuja s Trumpom preusmeril pozornost z iranskega jedrskega programa na raketne zmogljivosti, kar iranski mediji vidijo kot izgovor za novo vojno. Netanyahu naj bi na srečanju s Trumpom iskal odobritev za nove napade na Iran.

Ministrstvo za zdravje v Gazi je opozorilo na resno pomanjkanje zdravil in medicinskih pripomočkov v bolnišnicah. Pomanjkanje zdravil je doseglo 52 %, medicinskih pripomočkov pa 71 %, pri čemer so najbolj kritične razmere v urgentnih službah. Ministrstvo je pozvalo k povečanju zalog zdravil, medicinskega potrošnega materiala in laboratorijskih pripomočkov.

Organizacija Zdravniki brez meja (MSF) je opozorila na porast smrti otrok v Gazi zaradi hude zime in omejitev, ki jih izraelske oblasti nalagajo pri dostavi humanitarne pomoči. MSF poziva Izrael, naj dovoli dostavo nujne pomoči v Gazo, kjer otroci umirajo zaradi mraza.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je potrdila, da je v zadnjem letu in pol več kot 1.000 bolnikov umrlo med čakanjem na nujno medicinsko evakuacijo iz vojnega območja Gaze. Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je na omrežju X objavil, da je po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi znanih 1.092 primerov.

Mreža Middle East Eye je objavila nove obtožbe na račun »BBC«, ki naj bi pristransko poročal v korist izraelskega režima, še posebej med domnevnim genocidom v Gazi. To predstavlja nov škandal za to medijsko hišo.

Palestinski novinarski sindikat poroča, da je Izrael v Gazi ubil najmanj 706 družinskih članov palestinskih novinarjev od začetka vojne. Sindikat trdi, da Izrael uporablja kolektivno kaznovanje, da bi zatrl poročanje o vojni.

Donald Trump se sooča s kritikami glede svojega vedenja, političnih strategij in vpliva na republikansko stranko. Njegova družbena omrežja so polna izpadov in napadov, kar vzbuja zaskrbljenost glede njegovega mentalnega stanja. Medtem analitiki opozarjajo na morebitne negativne posledice njegove obsedenosti za republikansko stranko, medtem ko se pojavljajo vprašanja o njegovi prihodnji politični moči in sposobnosti vodenja. Razkrite so tudi podrobnosti o njegovi povezanosti z Jeffreyjem Epsteinom, kar dodatno obremenjuje njegovo podobo.

Sindikat palestinskih novinarjev poroča, da izraelske sile sistematično napadajo novinarje z namenom spodkopavanja palestinske naracije. Po njihovih navedbah se je izraelska kampanja nasilja nad palestinskimi novinarji, ki se je začela oktobra 2023, okrepila do leta 2025.

Novinar televizije Press TV je bil ranjen s plastično kroglo med poročanjem v živo o vdoru izraelskih sil v begunsko taborišče Kalandia na okupiranem Zahodnem bregu.

Izraelski mediji so se na teroristični napad v Avstraliji odzvali na neprimeren način. Medtem so izraelski naseljenci v času praznikov Betlehem spremenili v 'območje brez vstopa'. Palestinci, tako kristjani kot muslimani, se vsakodnevno soočajo z verskim preganjanjem s strani Izraela. Dva muslimanska moška indijskega porekla sta v Avstraliji streljala na judovske žrtve, pri čemer je umrlo 15 ljudi, več deset pa je bilo ranjenih. Muslimanski junak je tvegal svoje življenje, da bi rešil Jude.

Izraelsko vrhovno sodišče je določilo 4. januar kot zadnji rok za odziv države na zahtevo Združenja tujege tiska v Jeruzalemu, ki želi zagotoviti dostop medijev do Gaze. Od začetka vojne v Gazi oktobra 2023 izraelske oblasti tujim novinarjem preprečujejo neodvisen vstop na območje, dovoljujejo pa le spremljanje vojakov na podlagi posameznih primerov.

Organizacija Reporterji brez meja (RSF) je poročala, da je bilo v letu 2025 ubitih 67 novinarjev, pri čemer jih je bila skoraj polovica ubitih v Gazi. RSF ugotavlja, da je bilo v zadnjih dvanajstih mesecih na palestinskem ozemlju ubitih najmanj 29 medijskih delavcev. Poleg tega je RSF objavil, da je po svetu zaprtih 503 novinarjev, 135 pa jih pogrešanih.

Več kot 250 medijskih hiš iz več kot 70 držav je protestiralo zaradi smrti številnih novinarjev v izraelski vojni proti Hamasu v Gazi. Poročali so, da je v Gazi invalidnost postala smrtna obsodba. Izraelska vojska je ubila najmanj 78 Palestincev v Gazi in okrepila bombardiranja mesta Gaza, medtem ko je blokirala večino humanitarne pomoči. V petih dneh je v Gazo prispelo le 534 tovornjakov pomoči od pričakovanih 3000, mnoge so oropali. Ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da se smrt počasi širi med prebivalci zaradi težkih razmer.

V izraelskih napadih in streljanju je bilo ubitih najmanj 57 Palestincev. Izraelske sile so aretirale medicinsko sestro Tasneem Marwan al-Hams, hčerko zdravnika Marwana al-Hamsa, medtem ko je bila na poti v službo v Han Junisu. Hamas še naprej preučuje predlog ZDA za prekinitev ognja.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je izjavil, da je pripravljen žrtvovati mednarodni ugled Izraela za dosego "zmage" v Gazi, medtem ko je napovedal širitev vojaških operacij v mestu Gaza. Hkrati se v Izraelu stopnjujejo protesti proti njegovi vladi, kjer več kot 15.000 ljudi zahteva prekinitev ognja in dogovor o izpustitvi talcev.

V Jeruzalemu so palestinski napadalci ubili šest ljudi in ranili dvanajst na avtobusni postaji. Španija in Izrael sta zaostrila odnose, Izrael pa je španskima ministroma prepovedal vstop zaradi španskih prizadevanj za zaustavitev "genocida v Gazi". Izraelsko vrhovno sodišče je razkrilo, da Izrael palestinskim zapornikom namenoma odteguje minimalno količino hrane. V Gazi je bilo ubitih več kot 64.000 Palestincev od začetka izraelske agresije oktobra 2023, med njimi večinoma ženske in otroci. Še en palestinski novinar je bil ubit s strani izraelske vojske, s čimer se je število smrtnih žrtev med novinarji povzpelo na 250.

Izrael je potrdil vojaški napad na visoke predstavnike Hamasa v Dohi, Katar, kjer naj bi uničili sedež organizacije. Hamas je priznal, da je bilo v napadu ubitih pet članov, vendar nihče iz pogajalske delegacije. Palestinski predsednik Mahmoud Abbas je obsodil izraelsko agresijo na Katar.

Več kot 1300 igralcev, režiserjev in drugih filmskih ustvarjalcev, vključno z znanimi imeni kot so Olivia Colman, Yorgos Lanthimos in Ayo Edebiri, je obljubilo, da ne bodo sodelovali z izraelskimi filmskimi institucijami, ki so po njihovem mnenju vpletene v 'genocid in apartheid' proti Palestincem. Obljuba vključuje zavračanje prikazovanja filmov, udeležbe na festivalih ali sodelovanja z izraelskimi kinematografi in podjetji. Izraelski minister za kulturo je bojkot označil za 'ciničen in odklopljen'.

Izraelsko vrhovno sodišče je odločilo, da izraelska država ne zagotavlja ustrezne prehrane palestinskim zapornikom in mora sprejeti ukrepe za izboljšanje njihove prehrane. Medtem je Španija napovedala embargo na prodajo orožja Izraelu in prepovedala ladjam, ki prevažajo gorivo za izraelske vojake, da bi prišle v španska pristanišča. V izraelskih napadih na Gazo je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, uničenih pa je bilo več kot 50 zgradb.

V ZDA so aretirali sedem ljudi, ki so protestirali v pisarni predsednika Microsofta zaradi podjetja, ki naj bi podpiralo izraelsko vojsko z uporabo platforme Azure. Microsoft je odpustil dva zaposlena zaradi kršitev pravil podjetja. V Italiji se je 15.000 zdravstvenih delavcev udeležilo gladovne stavke v znak solidarnosti z Gazo. Medtem pa naj bi v Rusiji s privolitvijo države prodajali knjigo, ki naj bi jo napisal vodja Hamasa, Yahya Sinwar, o tem, kako premagati Izrael. ZDA in Izrael bosta razpravljala o povojni Gazi, čeprav konflikt še ni blizu konca.

Na Trgu Jasli v Betlehemu se je na božični večer zbralo na tisoče ljudi, kar je prvo javno praznovanje po letu 2022. V preteklih letih je mesto zaradi spoštovanja do žrtev vojne v Gazi praznične dogodke odpovedalo ali jih zmanjšalo.

Na predvečer božiča se je na Trgu jasli v Betlehemu na Zahodnem bregu zbralo več tisoč ljudi. Po dveh letih, ki sta ju zaznamovala vojna in mračno vzdušje, so družine, glasba in okraski prinesli prepotrebno božično praznovanje.

V Betlehemu so po dveh letih premora, ki ga je povzročila vojna v Gazi, ponovno postavili božično drevo in prižgali praznične luči. Mestne oblasti so se odločile za ta korak po nedavnem premirju, s čimer so obeležili vrnitev božičnih slovesnosti v kraj Jezusovega rojstva.

V Gazi je s podporo agencije Združenih arabskih emiratov za mednarodno pomoč potekala množična poroka, kjer je 54 parov stopilo v zakonski stan. Mladi iz Gaze so izrazili hvaležnost za pobudo "Obleka veselja", ki jim je omogočila poroko kljub težkim razmeram v regiji.

Več kot sto profesorjev, pedagogov in direktorjev raziskovalnih institucij je pozvalo k ustvarjanju pogojev za vključitev palestinskih študentov in raziskovalcev v slovenski visokošolski in raziskovalni prostor.

Izrael je preprečil vstop v Gazo mobilni kliniki, ki je bila preurejena iz papežmobila, ki ga je papež Frančišek uporabljal med obiskom Palestine leta 2014. Vozilo, ki je prispelo v Betlehem, je namenjeno zdravstveni oskrbi bolnikov na vojnem območju, vendar še čaka na dovoljenje za vstop v Gazo.

V Gazi, kjer je mentalno zdravje otrok v krizi, otroci ruševine, ki jih je povzročila vojna, spreminjajo v improvizirane skejtparke. Mobilni skejtpark, ki se premika med begunskimi taborišči, otrokom nudi redko psihološko podporo.

V Gazi je ženska, ki je oslepela v izraelskem zračnem napadu, odprla pekarno, da bi si zagotovila preživetje in ohranila upanje za prihodnost. S tem dejanjem si prizadeva ustvariti vir dohodka in ohraniti optimizem kljub težkim okoliščinam.

V Gazi se tisoči razseljenih oseb pripravljajo na nadaljnje zimsko deževje. Mnoge družine živijo v šotorih že približno dve leti. Razmere so težke, saj se soočajo s pomanjkanjem osnovnih potrebščin.

Obilno deževje je povzročilo obsežne poplave v ameriški zvezni državi Washington, zaradi česar so oblasti izdale odredbe o evakuaciji za več deset tisoč prebivalcev. Guverner Bob Ferguson je pozval ljudi na ogroženih območjih, naj upoštevajo navodila lokalnih oblasti in se evakuirajo. Ocenjujejo, da je do 100.000 prebivalcev prizadetih zaradi odredb o evakuaciji.

V Gazi je zaradi podhladitve umrl palestinski dojenček, saj so močno deževje in mrzlo vreme povzročili poplave in poslabšali že tako težke humanitarne razmere.

Zimska nevihta Byron je zajela območje Gaze, kjer so temperature padle in dež je poplavil šotorska naselja. Zaradi poplav je umrl dojenček. Nevihta je razkrila pomanjkljivosti pri dostavi pomoči na območje, ki je že opustošeno zaradi vojne.

Palestinska meteorološka služba je za ponedeljek napovedala delno do pretežno oblačno vreme s precej nizkimi temperaturami. Obstaja majhna možnost rahlega dežja v nekaterih delih države.

Prvo močno zimsko deževje je povzročilo poplave v velikem šotorskem taborišču Muwasi v Gazi, uničilo začasna bivališča in poslabšalo humanitarne razmere.

Donald Trump je pozval k pregonu Georgea Sorosa in njegovega sina zaradi domnevne podpore nasilnim protestom v ZDA, kar je Sorosova fundacija zanikala. Istočasno se Trump sooča s kritikami glede izbire Lea Terrella za vodjo delovne skupine za boj proti antisemitizmu, saj ima Terrell sporno preteklost. Liberalni demokrat Ed Davey bo bojkotiral banket v čast Trumpu, protestniki pa načrtujejo množične demonstracije proti Trumpu. Trump je podpisal izvršni ukaz za krepitev zvezne prisotnosti v Washingtonu in ustvaril hitro odzivno silo Nacionalne garde za zatiranje protestov.

Ukrajinska vojska je sporočila, da je osvobodila štiri vasi v Donecki oblasti, medtem ko Rusija poroča o lastnih dobičkih. Ruski droni so napadli mesto Sumi in povzročili požare v stanovanjskih zgradbah. Izvedena je bila izmenjava vojnih ujetnikov. Zelenski je izjavil, da lahko Ukrajina sedaj izvaja napade globoko v rusko ozemlje brez odobritve ZDA. Plenković in Grlić Radman sta bila odlikovana za prispevek k suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Dubrovnik je ob dnevu neodvisnosti Ukrajine osvetlil Veliko Onofrijevo fontano v barvah ukrajinske zastave. Kurti je ponovil podporo Kosova Ukrajini.

Agencija Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev (UNRWA) je sporočila, da je zaradi neurja Byron, ki je med 10. in 17. decembrom povzročilo porušena poslopja in poškodovane šotore, v Gazi prizadetih približno 235.000 ljudi.

Močno deževje je poplavilo begunski tabor v Gazi in poslabšalo že tako težke razmere za razseljene Palestince. Številni so ostali brez zavetja, kar je povzročilo dodatno trpljenje, saj so izpostavljeni zimskim razmeram in pomanjkanju osnovnih potrebščin. Agencije ZN opozarjajo na vse slabše razmere in potrebo po nujni pomoči.

Močno deževje je v torek zjutraj povzročilo poplavljanje več deset šotorov, v katerih so nameščene razseljene osebe v območju Al-Mavasi v mestu Khan Junis na jugu Gaze. Reševalne ekipe so poročale, da se spopadajo s situacijo v številnih šotorskih naseljih, ki so bila poplavljena zaradi deževja.

Diplomanti univerze Azim Premji v Bengaluru so med slovesno podelitvijo diplom protestirali proti povezavam podjetja Wipro z Izraelom. Nosili so nalepke, ki so pozivale k prekinitvi vezi med Wipro in Tel Avivom, s čimer so izrazili solidarnost s Palestinci in protestirali proti, kot so dejali, izraelskemu genocidnemu delovanju v Gazi.