Francija se je pridružila državam, kot so Belgija, Luksemburg, Monako in Malta, pri priznavanju državnosti Palestine. Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno objavil priznanje 22. septembra, s čimer je Francija postala tretja država G7, ki je sprejela to odločitev. Priznanje je bilo napovedano med mednarodno konferenco na Generalni skupščini Združenih narodov, kjer so tudi druge evropske države sledile zgledu Francije.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je obtožil Izrael, da v Gazi izvaja genocid, pri čemer je za to neposredno okrivil izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Erdoğan je poudaril, da si Netanjahujeva vlada prizadeva onemogočiti ustanovitev palestinske države, ter izpostavil moralno odgovornost, da se upremo Izraelu.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je na konferenci Združenih narodov v New Yorku, posvečeni rešitvi dveh držav, izrazila podporo priznanju palestinske državnosti. Opozorila je, da surova sila, ki nadomesti pravo, ne prinaša varnosti, temveč nestabilnost in radikalizacijo za prihodnje generacije.

Iz vrst SPD je prišel nov predlog glede ravnanja z izraelskim vojaškim posredovanjem v Gazi, ki vključuje napotitev nemških zdravnikov v Gazo. Nekdanji vodja izraelske obveščevalne službe Shin Bet, Ami Ayalon, je izjavil, da bi priznanje palestinske države pripomoglo k miru in da bi bilo priznanje s strani Velike Britanije »nočna mora« za Hamas. V mestu Gaza je potekal množični beg prebivalstva, med katerim je po poročanju izraelskih medijev umrl prvi izraelski vojak.

Avstralski premier Anthony Albanese je v govoru na Združenih narodih pozval k priznanju palestinske državnosti. Pri tem je izpostavil avstralskega humanitarnega delavca, ki je bil ubit v Gazi, skupaj z novinarji in desettisoči civilistov. Francija, Velika Britanija in Kanada prav tako podpirajo priznanje Palestine. Donald Trump naj bi danes nagovoril Generalno skupščino Združenih narodov.

V mestu Gaza so bili javno usmrčeni trije Palestinci, obtoženi sodelovanja z Izraelom. Videoposnetki, ki so se pojavili na spletu, prikazujejo usmrtitve, ki jih je izvedel Hamas pred množico ljudi. Brigada Qassam je bila pohvaljena za odstranitev domnevnih sodelavcev. Dogodek je sprožil šok in ogorčenje.

V Italiji je potekala splošna stavka, ki so jo organizirali USB in pristaniški delavci iz Genove, proti zahodni udeležbi pri dogajanju v Gazi. Stavka je bila uspešna, posebej v transportnem sektorju, več kot 100.000 ljudi pa je protestiralo v Rimu. Delavci so blokirali pristanišča, železniške postaje, šole in tovarne.

V Italiji je potekala generalka stavka v podporo Gazi, ki pa se je sprevrgla v nasilne proteste. Več kot 100.000 ljudi je v sedemdesetih mestih demonstriralo za prekinitev ognja v Gazi, pri tem pa so blokirali ceste, avtoceste in pristanišča. Protestniki so izražali podporo palestinskim civilistom. V Milanu so se protesti sprevrgli v spopade s policijo, pri čemer je bilo ranjenih 60 policistov. Protestniki, povezani z organizacijama ProPal in Antifa, so poskušali zavzeti železniško postajo.

Greta Thunberg naj bi se ponovno odpravila v Gazo z ladjo »Freiheitsflottille«, na krovu katere naj bi bili tudi posamezniki, povezani s Hamasom. Hkrati je nemški zunanji minister Johann Wadephul ostro kritiziral izraelsko posredovanje v Gazi in na Zahodnem bregu med obiskom Združenih narodov v New Yorku, pri čemer je ofenzivo na mesto Gaza označil za popolnoma napačno smer.

Nemška vlada tudi v bližnji prihodnosti ne bo priznala palestinske države. Zunanji minister Wadephul meni, da bo do priznanja prišlo šele ob koncu dolgega »procesa«. Po spremembi politike pomembnih partnerjev v bližnjevzhodni politiki Nemčija vztraja pri svoji zavrnitvi priznanja palestinske države pred pogajalsko rešitvijo, saj vlada ne vidi pogojev za priznanje Palestine.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je izjavila, da bo Italija priznala Palestino, če bodo izpuščeni talci in bo Hamas izključen iz političnih procesov. Poudarila je, da bi moral biti mednarodni pritisk usmerjen na Hamas in ne na Izrael. Hrvaški predsednik Zoran Milanović pa je kritiziral Izrael in ZDA, označil ju je za ubijalska režima in dejal, da bi morali Palestino priznati kot državo.

Mali je praznoval 65. obletnico neodvisnosti s slovesnostmi v Bamaku, kjer je predsednik prehodne vlade, general Assimi Goïta, položil venec k spomeniku neodvisnosti. Goïta je v svojem govoru poudaril pomen suverenosti, gospodarske neodvisnosti in nacionalne enotnosti v okviru projekta "Mali Kura". Praznovanje je potekalo ob prisotnosti varnostnih in družbenih izzivov, s katerimi se država sooča.

Nemški uradniki so obsodili lastnika trgovine, ki je Judom prepovedal vstop. V Glasgowu so protestirali v spomin na otroke, ki jih je v Gazi ubil Izrael. Pedro Sánchez se je zavzel za etični bojkot Izraela in poudaril, da Španija prevzema vodstvo pri kaznovanju Izraela.

V Franciji se pojavljajo pozivi k priznanju palestinske države. Medtem je v Bordeaux Montaigne 40 učiteljev zahtevalo takojšen in brezpogojen sprejem palestinskih študentov, ki bežijo pred nasiljem. Obenem so kritizirali francosko vlado zaradi blokiranja pomoči.

Avstralska vlada je na Združenih narodih priznala državo Palestino, kar je označeno kot zamujeno, a pogumno dejanje. Pridružila se je Kanadi, Veliki Britaniji, Franciji in 140 drugim državam. Ta poteza je naletela na ostre kritike iz Izraela, kot poročajo nemški mediji. Čeprav bi morali vlado pohvaliti, morajo nadaljevati s pogumnim zagovarjanjem pravic Palestincev.

Izrael je napovedal, da ne bo dovolil, da bi flotilja Sumud, ki jo sestavljajo civilne ladje, dostavila humanitarno pomoč v Gazo, in jo obtožil povezav s Hamasom. Organizatorji flotilje, ki je izplula iz Španije, Tunizije in Italije, poročajo o napadih z droni na dve plovili. Izrael je v preteklosti že blokiral podobne poskuse dostave pomoči po morju.

Dve bolnišnici v mestu Gaza sta prenehali delovati zaradi eskalacije izraelske kopenske ofenzive in škode, ki jo povzroča nenehno izraelsko bombardiranje. Ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da je prenehala delovati tudi otroška bolnišnica.

Po spopadih v Milanu so se pojavili odzivi politikov. Elly Schlein je obtožila vlado, da kriminalizira nestrinjanje, medtem ko je Maurizio Lupi izrazil zaskrbljenost, da nasilje meče senco na mirne proteste. Poudarjeno je bilo, da so med protestniki tudi posamezniki, ki jim ni mar za Palestino, ampak jim je cilj povzročati uničenje.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je prispel v New York, kjer bo sodeloval na 80. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. Njegov kabinet je sporočil, da bo Vučić udeležence nagovoril v sredo, 24. septembra, in opravil številna bilateralna srečanja.

Hamas je objavil nov video posnetek Alona Ohela, srbsko-izraelskega državljana, ki ga zadržujejo v Gazi od 7. oktobra 2023. Posnetek naj bi povečal pritisk na Izrael glede pogajanj o morebitnem dogovoru. Ohelovi starši so prosili, da se posnetek ne deli zaradi psihološkega terorja. Izraelski mediji poročajo, da celoten posnetek ni bil objavljen.