Odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer se bo spopadal z obtožbami o trgovini z drogami, narkoterorizmu in nezakonitem posedovanju orožja. Madura so ameriške posebne enote Delta Force zajele v soboto, 3. januarja 2026, med bliskovito vojaško operacijo v prestolnici Caracas, nato pa so ga prepeljali v Združene države Amerike. Datum njegovega zajetja sovpada z 36. obletnico odstranitve nekdanjega panamskega voditelja Manuela Noriege, ki so ga ameriške sile prav tako zajele in mu sodile v Združenih državah Amerike. Pričakuje se, da bodo Madurovi zagovorniki uporabili podobno pravno strategijo kot Noriegovi odvetniki pred desetletji. Osrednji argument obrambe bo temeljil na ugovoru glede zakonitosti njegove aretacije, pri čemer bodo trdili, da Maduro kot suveren voditelj tuje države uživa imuniteto pred kazenskim pregonom. Ta pravna dilema bo ponovno preizkusila temeljna načela mednarodnega in ameriškega prava glede imunitete državnih voditeljev. Primer bo sprožil obsežno razpravo o mejah ameriške jurisdikcije nad tujimi voditelji, ki so bili odstavljeni z vojaškim posredovanjem.

Ameriški pravni strokovnjaki in tožilci so začeli podrobno proučevati primer nekdanjega panamskega diktatorja Manuela Noriege, ki bi lahko služil kot ključno vodilo v prihajajoči pravni bitki proti venezuelskemu voditelju Nicolasu Maduru. Noriega je bil pred več kot tremi desetletji tarča odmevne ameriške operacije, ki se je končala z njegovo aretacijo in sojenjem v Združenih državah Amerike, kar predstavlja redek zgodovinski precedens pregona tuji državi vladajočega voditelja na ameriških tleh. Analitiki poudarjajo, da so izkušnje iz primera Noriega neprecenljive za trenutne tožilce, obrambne odvetnike in sodnike, ki so vključeni v postopek proti Maduru. Čeprav so se mednarodne okoliščine in pravni okviri od devetdesetih let prejšnjega stoletja spremenili, osnovni izzivi glede imunitete državnih voditeljev, pridobivanja dokazov v tujih jurisdikcijah in izvedbe samega procesa ostajajo podobni. Primera obeh voditeljev sta tesno povezana z obtožbami o trgovini z drogami in korupciji, kar Združenim državam Amerike omogoča uveljavljanje svoje jurisdikcije nad tujimi uradniki.

V Panami se je v soboto, 3. januarja, začelo državno mladinsko prvenstvo v baseballu za leto 2026. Uvodna tekma prvenstva se je odvila med ekipama Colón in Coclé ob 19. uri po lokalnem času, dogodek pa so v živo prenašale nacionalne televizijske hiše TVMAX, TVN Pass in platforma YouTube. Organizatorji so ob začetku tekmovanja počastili tri zaslužne osebnosti, ki so pomembno prispevale k razvoju tega športa v državi. Prvi igralni dan je postregel z razporedom vseh uvodnih srečanj, hkrati pa so bile objavljene tudi postave začetnih metalcev za vse ekipe, ki nastopajo na turnirju. Baseball v Panami velja za enega najbolj priljubljenih športov, zato začetek nacionalnega prvenstva spremlja podrobna statistična analiza in visoka pričakovanja javnosti. Dogodek predstavlja ključno platformo za mlade talente, ki si želijo profesionalne kariere v mednarodnih ligah.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je po poročilih o zajetju predsednika Nicolása Madura pozvala izvoljenega predsednika Edmunda Gonzáleza Urrutio, naj nemudoma prevzame vodenje države. Machado je poudarila, da je napočil čas za svobodo Venezuele, medtem ko je González Urrutia državljane obvestil, da so pripravljeni na obsežno operacijo obnove naroda. Dogajanje so podprle tudi sosednje in regionalne države, vključno s Panamo in Ekvadorjem. Panamski predsednik José Raúl Mulino je izrazil podporo urejenemu in legitimnemu procesu tranzicije oblasti, ekvadorsko zunanje ministrstvo pa je v uradni izjavi podprlo vrnitev demokratičnih institucij v državi. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj opozicija zahteva uveljavitev izidov zadnjih volitev, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja usodo Nicolása Madura po njegovem domnevnem pridržanju. Ta dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj za zamenjavo socialističnega režima, ki so ga v zadnjih mesecih močno stopnjevale tudi napovedi o morebitnem posredovanju Združenih držav Amerike.

Panamske oblasti so sporočile, da se je prehod migrantov skozi Dariensko sotesko, nevarno naravno mejo med Kolumbijo in Panamo, v letu 2025 drastično zmanjšal. Po uradnih podatkih je to območje prečkalo le 3091 oseb, kar predstavlja 99-odstotni upad v primerjavi z letom 2024, ko je to pot na svoji poti proti Severni Ameriki izbralo več kot 300.000 ljudi. Kljub izjemno nevarnim razmeram v pragozdu je ta pot v preteklih letih veljala za eno glavnih tranzitnih točk za neregularne migracije v regiji. Drastičen upad števila prehodov kaže na spremenjeno dinamiko migracijskih tokov v Latinski Ameriki. Panamska vlada je v preteklosti napovedala ostrejše ukrepe za nadzor meje in sodelovanje z mednarodnimi partnerji pri omejevanju nezakonitih prehodov skozi to neprehodno džunglo. Čeprav so razlogi za tako obsežno zmanjšanje večplastni, podatki potrjujejo, da se je pritisk na to specifično pot skoraj povsem ustavil, kar močno vpliva na humanitarno situacijo in varnostno politiko v celotni srednjeameriški regiji.

V bližini izliva reke Hualien na vzhodni obali Tajvana sta zaradi močnega severovzhodnega monsuna in okvare motorja nasedli dve plovili. Panamska ladja za razsuti tovor Tong Hong, ki je v lasti družbe China Steel, je bila na poti v pristanišče Hualien, ko je zaradi tehničnih težav izgubila pogon. Močan veter s sunki do devete stopnje po Beaufovortovi lestvici je plovilo zaneslo proti obali, kjer je nasedlo na peščini. Na pomoč nasedli tovorni ladji je bila napotena vlečna ladja, vendar se je reševanje sprevrglo v novo nesrečo. Vlačilec je med manevriranjem povozil vlečno vrv, ki se je zapletla v njegov propeler, zaradi česar je plovilo izgubilo pogon in prav tako nasedlo. Na krovu vlačilca je bilo pet članov posadke, pri čemer je eden utrpel poškodbe glave. Tajvanska obalna straža in gasilska služba sta v sodelovanju z letalsko enoto, ki je vpoklicala helikopter Black Hawk, sprožili reševalno akcijo za evakuacijo ogroženih pomorščakov v zahtevnih vremenskih razmerah.

Ameriška vojska je v zadnji operaciji pred novim letom izvedla trideseti letalski napad na plovila v Latinski Ameriki, pri čemer so v napadu na tri sumljiva plovila umrle tri osebe. Južno poveljstvo ZDA (SOUTHCOM) je potrdilo, da so bile tarče vpletene v tihotapljenje prepovedanih drog, čeprav konkretnih dokazov za te trditve javnosti niso predložili. Incident se je končal s potopitvijo vseh treh plovil, preživeli člani posadke pa so pred uničenjem skočili v morje, nakar je bila sprožena iskalna akcija obalne straže. Operacija je del širše in vse agresivnejše zunanje politike administracije Donalda Trumpa, ki se močno osredotoča na zahodno poloblo in oživlja načela Monroejeve doktrine. Washington je v zadnjih mesecih drastično povečal vojaško prisotnost v regiji, vključno z namestitvijo letalonosilke Gerald Ford in izvajanjem urjenja za boj v džungli. Takšni posegi, ki vključujejo tudi grožnje s carinami in političnim vmešavanjem v države, kot sta Mehika in Venezuela, povzročajo vse večje napetosti v mednarodni skupnosti in sprožajo vprašanja o zakonitosti vojaških akcij brez odobritve kongresa.

Ruska federacija in Ukrajina sta v noči na torek izvedli obsežne zračne napade na strateška pristanišča ob Črnem morju, kar je povzročilo znatno škodo na civilni in energetski infrastrukturi. Ruske sile so z valovi brezpilotnih letalnikov napadle regijo Odesa, pri čemer so zadeli stanovanjsko sosesko ter pristanišči Pivdenji in Čornomorsk. Po podatkih ukrajinske mornarice sta bili tarči napadov tudi dve civilni ladji pod panamsko zastavo, Emmakris III in Captain Karam, ki sta v pristanišče vpluli za nakladanje pšenice. Napadi so povzročili škodo na skladiščih nafte in pristaniški infrastrukturi. Ukrajinske sile so se na agresijo odzvale s povračilnimi udarci na ruske energetske objekte ob obali Črnega morja, med drugim na naftno rafinerijo. Trenutna eskalacija sledi dolgotrajnemu vzorcu napadov na izvozno infrastrukturo, ki sta jih obe strani uporabili kot sredstvo pritiska po neuspelih mirovnih pogajanjih v preteklosti. Rusija je v zadnjem obdobju še dodatno zaostrila svojo retoriko in vojaško delovanje, kar utemeljuje z domnevnimi ukrajinskimi grožnjami ruskemu političnemu vodstvu.

Posadka naftnega tankerja Bella 1, ki pluje pod panamsko zastavo, je v Karibskem morju izvedla nenavaden poskus pobega pred ameriškimi oblastmi. Po poročanju lokalnih virov so člani posadke na trup ladje naslikali rusko zastavo, s čimer so domnevno skušali pridobiti zaščito Moskve in se izogniti zajetju. Ameriška obalna straža je v nedeljo, 21. decembra, sprožila aktivno zasledovanje plovila, da bi ga prestregla. Ladja Bella 1 se je znašla na seznamu sankcioniranih subjektov ameriškega finančnega ministrstva zaradi domnevnih povezav z Iranom. Washington redno izvaja nadzor nad plovili, za katera sumi, da kršijo mednarodne sankcije ali so vključena v nezakonito trgovino z nafto v korist teheranskega režima. Incident v Karibih kaže na naraščajoče napetosti pri izvajanju pomorskih blokad in sankcij v regiji.

Panamske oblasti so odstranile spominski park in spomenik, posvečen prispevku Kitajske k Panamskemu prekopu. Ta nepričakovana poteza je razjezila Peking, ki zahteva temeljito preiskavo dogodka.

Kitajska vojska je nenadoma napovedala vojaško vajo okoli Tajvana z imenom "Justice Mission-2025", ki bo vključevala tudi streljanje z bojevim strelivom. Vojaška vaja je usmerjena proti ZDA, Japonski in Tajvanu. Kitajska državna uprava za Tajvan je izjavila, da je namen vojaške vaje ustaviti tajvanske separatiste in zunanje sile. Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo vaja vplivala na mednarodne lete in trgovske ladje v okolici Tajvana. V času vaje je bilo zaznanih 14 kitajskih vojnih ladij v bližini Tajvana.

Predsednik Paname, José Raúl Mulino, je dejal, da je bila nedavna odstranitev spomenika kitajski skupnosti ob razgledni točki mostu Amerik 'barbarska' in 'neodpustljiva'. Zahteval je takojšnjo preiskavo, da bi ugotovili odgovornost za dejanje. Vlada je potrdila, da bo spomenik obnovljen na istem mestu.

Po več kot treh tednih po predsedniških volitvah v Hondurasu je volilna komisija razglasila Nasryja Asfuro, konservativnega kandidata, ki ga je podpiral ameriški predsednik Donald Trump, za zmagovalca. ZDA so pozdravile rezultat volitev.

Grčija, Slovenija, Velika Britanija, Južna Koreja, Sierra Leone, Panama, Francija, Gvajana in Danska so izdale strogo sporočilo o stopnjevanju brutalnosti nad ženskami in dekleti v Sudanu. V skupni izjavi so države opozorile, da je spolno in spolno pogojeno nasilje dobilo razsežnosti vojne taktike in da se razmere hitro slabšajo, pri čemer se celotne skupnosti soočajo z nevarnostjo brez primere. Opozorile so, da Sudan doživlja najhujšo humanitarno krizo na svetu.

Trumpova administracija je odredila prekinitev gradnje petih velikih vetrnih projektov ob vzhodni obali za najmanj 90 dni. Odredba je bila izdana v obliki pisem, poslanih graditeljem.

Mediji poročajo o novem poskusu ZDA, da bi prevzele nadzor nad tankerjem ob obali Venezuele. V člankih ni dodatnih informacij o identiteti tankerja ali razlogih za ameriško posredovanje.

ZDA so zasledovale še en tanker v bližini Venezuele, ki naj bi bil del 'nezakonitega izogibanja sankcijam' s strani Venezuele. Po navedbah ameriških uradnikov naj bi plovilo plulo pod lažno zastavo. Dogajanje se odvija v času, ko administracija Donalda Trumpa očitno zaostruje ukrepe proti plovilom, povezanim z venezuelsko vlado.

ZDA so v Karibskem morju zasledovale še en, že tretji tanker, domnevno zaradi kršenja sankcij, kar je potrdil ameriški uradnik. Venezuela je obsodila ZDA zaradi 'kraje in ugrabitve' zaseženega tankerja ter 'prisilnega izginotja' njegove posadke. Po poročanju New York Timesa, zaseženi tanker ni bil pod sankcijami in je v lasti kitajskega podjetja.

Venezuelska opozicijska voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir María Corina Machado se je zahvalila Argentini, Paragvaju, Panami, Boliviji, Ekvadorju in Peruju za njihovo zavezanost demokraciji in človekovim pravicam v Venezueli. Zahvala je sledila uradni izjavi teh držav, ki so jo podale na 67. vrhu držav Mercosurja in pridruženih držav v Foz do Iguaçu, v kateri so zahtevale ponovno vzpostavitev demokratičnega reda v Venezueli. Brazilija in Urugvaj izjave nista podpisala.

Venezuela je ostro obsodila ameriški zaseg še enega tankerja z nafto ob svojih obalah in ga označila za dejanje piratstva ter del pritiska ZDA za zamenjavo režima v državi. Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je potrdilo zaseg tankerja, ki je nedavno odplul iz Venezuele. To je že drugi takšen primer v tem mesecu.